ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih
Tožena stranka je tožnici (javni uslužbenki, ki je opravljala delo administratorke na policijski upravi), utemeljeno očitala kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnica je bila seznanjena z delom, ki ga je opravljala potem, ko je nadomestila odsotno delavko, svoje delo je v začetku izpolnjevala vestno, kasneje pa ne več. Tožnica sama je izpovedala, da je bila pri delu raztresena in površna. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožnica kršila navodila o pravilnem poslovanju ter da je istovrstne kršitve ponavljala v daljšem časovnem obdobju. Zato je bil podan odpovedni razlog iz 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V primeru spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Vendar navedena zakonska določba pride v poštev le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge. V kolikor je torej besedilo člena jasno, ne more biti več sporno in ne more biti več predmet razlage (in claris non fit interpretatio).
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061081
ZPP člen 63.
izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek – izključna krajevna pristojnost
Izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek, je v 63. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisana za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom.
V prvem primeru („med stečajnim postopkom“) je odločilen čas nastanka spora, ne pa začetek sodnega postopka.
V drugem primeru („v zvezi s stečajnim postopkom“) pa pride do pritegnitve pristojnosti le, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom, kar pa glede na zapadlost vtoževane terjatve v konkretnem primeru ni podano.
Spor je nastal pred začetkom stečajnega postopka in ne med njim, zaradi česar na tej podlagi ne more priti do pritegnitve pristojnosti.
Č. Z. je v izjavi z dne 4. 3. 2007 bistveno spremenil opis poteka škodnega dogodka, kot ga je dal v izjavi z dne 23. 10. 2007, tožeča stranka je tudi umaknila dokazni predlog za njegovo zaslišanje, zato so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih je prvo sodišče utemeljeno dopustilo, da je tožena stranka po prvem naroku vložila kot nov dokaz izjavo Č. Z. z dne 28. 3. 2007. Iz navedenih razlogov ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ureditev meje
Za razliko od nepravdnega sodišča, ki mejo ureja oziroma določa, lahko pravdno sodišče le to (v okviru reševanja predhodnega vprašanja) „zgolj“ ugotavlja. To pa je nedvomno pomemben argument za to, da se predmetni postopek (v skladu s 1. točko 1. odstavka 206. člena ZPP) prekine do ureditve (določitve) meje v nepravdnem postopku, ki je bil prav iz tega razloga že sprožen.
OZ člen 186, 186/1, 186/4, 393, 393/3, 395, 406, 943, 965.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo povzroči konj
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Oškodovanca bi po navedenem določilu celotno škodo lahko uveljavljala direktno od enega izmed solidarno odgovornih dolžnikov. Ker ima ta sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo pri drugotoženi stranki, je nedvomno zavarovalnica odgovorna za poravnavo nastale škode v enakem obsegu kot njen zavarovanec, torej za celotno nastalo škodo, čeprav za to odgovarja njen zavarovanec solidarno z ostalimi povzročitelji in čeprav so za škodo odgovorni tudi ostali udeleženci ježe, vendar pa ni mogoče ugotoviti kolikšen delež je prispeval k nastanku škode kateri od jezdecev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070709
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPP člen 4, 254, 254/2. …...........
trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – nastanek škodnega dogodka – postavitev novega izvedenca – načelo neposrednosti
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je škodni primer zgodil, ne more uveljavljati odškodnine za svojo škodo. Pri tem ni pomembno, da je bil tožnik sopotnik. Tudi sopotnik mora dokazati obstoj škodnega dogodka. V tem primeru pa je sodišče z izvedencem ugotovilo, da do trka dveh vozil, kar zatrjuje tožnik, sploh ni prišlo.
Dejstvo, da je bila zoper toženca umaknjena obtožba zaradi kaznivega dejanja v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom, nima nobenega vpliva na to pravdo in tudi ne zadošča za sklepanje o neobstoju vzročne zveze med toženčevo protipravno vožnjo in nastalo škodno posledico.
Toženec bi se lahko uspešno uprl tožničinemu regresnemu zahtevku le, če bi do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, povsem samostojnega vzroka, torej takšnega, na katerega toženčeva alkoholiziranost ne bi imela nobenega vpliva.
Ker je škoda nastala pri trčenju motornega vozila v oškodovanca na kolesu, ne more biti nikakršnega dvoma, da je toženčeva odgovornost objektivna, saj motorno vozilo v obratovanju po ustaljeni sodni praksi predstavlja nevarno stvar.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – naknadno plačilo sodne takse
Zakon ne predvideva možnosti, da bi bila s kasnejšim plačilom takse nepravočasnost plačila sanirana.
odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - neprizadetost pravic drugih oseb
V skladu z 2. odstavkom 33. člena ZNP lahko sodišče prve stopnje na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Ker so se drugi udeleženci z razveljavitvijo oziroma spremembo strinjali, ne drži, da pogoji za razveljavitev prvotnega sklepa ne bi bili podani.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – pravno priznana škoda – strah za usodo drugega
V sporih majhne vrednosti so razlogi za izpodbijanje sodbe zakonsko omejeni. Pritožnica z omejitvijo pritožbenih razlogov niti s pravnim poukom v izpodbijani sodbi niti z vabilom na glavno obravnavo ni bila seznanjena, a to kogentnih zakonskih določb ne more spremeniti.
materialno procesno vodstvo - odpoved najemne pogodbe - posebni odpovedni razlog - lastništvo primernega stanovanja ali stanovanjske stavbe - primerno stanovanje - uporabno dovoljenje za objekt
Stanovanjska stavba, katere lastnica je bila v preteklosti tožena stranka, ni primerno stanovanje, saj je med pravdnima strankama nesporno, da objekt nima uporabnega dovoljenja, kar je sicer pogoj, da je moč govoriti o primernem stanovanju.
Sodišče ni dolžno opozarjati stranke na vidike, ki jih je izpostavila že druga stranka – v takšnem primeru je stranka že opozorjena, da lahko pride v poštev tudi ta vidik zadeve; na njej pa je, da glede na zatrjevanje nasprotne stranke poda relevantne odgovore. Materialnoprocesno vodstvo na področju dejanskih navedb ima svoje meje. Dolžnost vplivanja na stranki, da navedeta odločilna dejstva, ne gre tako daleč, da bi moralo sodišče stranke opozarjati na vse vidike predmetnega spora.
neupravičena pridobitev - plačilo dela odškodnine, ki ga je prejel kot skrbnik denacionaliziranega premoženja zapustnice na svoj račun - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Skrbnik denacionaliziranega premoženja pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju tega premoženja ne bi smel odtujiti premoženja, ki mu je bilo zaupano. Kot skrbnik je bil dolžan upravljati denacionalizirano premoženje in skrbeti zanj tako, da se to ohrani za dediče. Čeprav je toženec v nasprotju z navedeno zahtevo že odprodal del obveznic, pa s tem vendarle ni okrnil tožničine dedne pravice, saj preostalo denacionalizirano premoženje očitno zadošča za poplačilo njenega dednega deleža.
Sodišče prve stopnje je začetek teka zamudnih obresti materialnopravno pravilno vezalo na pravnomočnost sklepa o dedovanju. Toženčeva obveznost, da tožnici izroči njen delež podedovanega premoženja, je namreč zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, ko je bilo jasno, kdo so dediči in kolikšni so njihovi dedni deleži.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013124
OZ člen 131, 395, 395/1, 965, 965/1. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stranski intervenient - sosporništvo - zavarovalnica - pravnomočna sodba
Tožena stranka (tožnikov delodajalec) ima pri stranskem intervenientu (zavarovalnici) zavarovano odgovornost, zato je imel tožnik možnost uveljavljati odškodnino za nastalo škodo bodisi direktno od zavarovalnice v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti na podlagi člena 965/1 OZ, kar je tožnik tudi storil, bodisi le od tožene stranke na podlagi določbe 184. člena ZDR. Poleg tega pa je imel tudi možnost, da uveljavlja pripadajočo odškodnino od obeh solidarno. Tožnik je bil na podlagi pravnomočne sodbe v sporu, ki je potekal pred sodiščem splošne pristojnosti med tožnikom in zavarovalnico kot toženo stranko v zvezi z izplačilom odškodnine za isto škodo, kot jo od tožene stranke (svojega delodajalca) uveljavlja v tem individualnem sporu, upravičen do odškodnine za nepremoženjsko škodo v določeni višini.
Sodišče prve stopnje je v tem sporu ugotovilo, da je tožnik upravičen do odškodnine za nepremoženjsko škodo in da mu je bila ta odškodnina skupaj z obrestmi v celoti izplačana v postopku, ki se je vodil pred sodiščem splošne pristojnosti, vendar pa iz izpodbijane sodbe ne izhaja, ali je bila tožniku z dosedaj izplačanimi zneski iz naslova nepremoženjske škode poravnan tako glavnični del kot tudi obrestni del odškodnine, ki jo vtožuje v tem individualnem delovnem sporu, pri čemer se ni opredelilo do tega, od katerega dne dalje je tožnik upravičen do izplačila odmerjene odškodnine oz. od katerega dne dalje je tožena stranka prišla v zamudo z izpolnitvijo obveznosti (od katerega dne dalje torej tečejo zakonske zamudne obresti od odmerjene odškodnine).
dejansko stanje – dokazna ocena – razlogi sodbe – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji na povzetih delih izpovedb prič, ki pa so v razlogih izpodbijane sodbe povzete drugače, kot to izhaja iz zapisnika z naroka, kjer so bile te priče zaslišane. Pritožnik na to izrecno opozarja, citira sporne odseke izpovedb in tako utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Prvostopenjsko sodišče je zapisalo napačno ime stranke, ki je umrla, ter bo napako moralo odpraviti. Ne glede na to pa je izrek izpodbijanega sklepa pravilen in se nanaša na smrt prvotožene stranke, zaradi katere je prvostopenjsko sodišče pravilno ukrepalo ter uporabilo pravilno pravno podlago.
Toženec je bil v kreditnem razmerju z banko. Ker je banka škodo, ki naj bi ji nastala zaradi toženčevega nepravilnega (nerednega) odplačila kredita, zavarovala pri tožnici, je na slednjo (ker je banki to škodo/neporavnane obveznosti iz kreditne pogodbe poravnala) ne samo na podlagi pogodbe o odstopu (cesije) terjatve ampak že na podlagi samega zakona (275. člen OZ), prešla bankina terjatev do toženca z vsemi stranskimi pravicami.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - dodatek za povečan obseg dela in obremenitve
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitve v višini 20 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS (saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oz. dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do dodatka). Tožnica je bila v spornem obdobju razporejena na dolžnost, na kateri je tudi dejansko delala, za to dolžnost pa dodatek v formaciji ni bil predviden. Zato njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070670
OZ člen 131, 179. ZPP člen 243, 278.
podlage odškodninske odgovornosti – pravica do izvedbe dokaza – poškodba vratne hrbtenice – nateg vratnih mišic – dokazovanje utrpelih poškodb z izvedenci – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – odškodnina za strah
V sodni praksi je glede poškodb v smislu natega vratnih mišic prevladujoče stališče, da najprej izvedenec cestnoprometne stroke izračuna sile, ki so pri trčenju delovale na telo oškodovanca, nato pa še izvedenec medicinske stroke poda mnenje o tem, ali in kakšne poškodbe so takšne sile lahko pustile na telesu oškodovanca. Zgolj v primerih, ko je ugotovitev izvedenca cestnoprometne stroke nedvomna v smislu, da so na telo (domnevnega) oškodovanca delovale tako minimalne sile, da do poškodb nikakor ne bi moglo priti, je mogoče o zahtevku odločiti (z zavrnitvijo) brez postavitve izvedenca medicinske stroke.