ZDZdr člen 30, 31, 33, 39, 47, 47/3. ZPP člen 224.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zaslišanje pridržane osebe - zapisnik - javna listina
Ker gre za nujne postopke (33. člen ZDZdr) so v zakonu določeni izjemno kratki roki za opravo procesnih dejanj sodišča, kar je v korist pridržanih oseb. Smiselna uporaba določb ZNP in ZPP glede rokov za zaslišanje tako ne pride v poštev.
odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - krivdna odgovornost - padec na poledenelem parkirišču - skrbnost dobrega strokovnjaka
Za čiščenje in vzdrževanje parkirišča, kot javne površine je odgovoren lastnik parkirišča, ki je sklenil tudi pogodbo o rednem vzdrževanju le-tega s podizvajalcem.
S sodbo pritožbenega sodišča je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 30. 11. 2006 in mu z vsemi pravicami traja do 21. 12. 2006. Tožnik je, kot izhaja iz zahtevka za vračilo izplačanih sredstev denarnega nadomestila z dne 16. 6. 2014, denarno nadomestilo prejemal od 1. 12. 2006 do 31. 8. 2007. Tako ob prejemu pravnomočne sodbe v letu 2008 nadomestila ni več prejemal. Ker mu je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo s 30. 11. 2006, je na Zavod RS za zaposlovanje sporočil pravilni datum prenehanja delovnega razmerja.
zavrženje tožbe - prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - zastaranje
Tožnik je bil na podlagi pogodbe o prenosu dejavnosti maloprodaje in pogodbe o prenosu delavcev prenesen od tožene stranke k stranskemu intervenientu. Ta mu je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je s tožbo pred sodiščem prve stopnje zahteval ugotovitev nezakonitosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je v tem sporu postavljenim zahtevkom v celoti ugodilo. V vmesnem času je prišlo do ponovne spremembe delodajalca, tožnik je bil skupaj z drugimi delavci prenesen nazaj k toženi stranki. V predmetnem sporu je tožnik vložil tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da mu delovno razmerje na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo, od tožene stranke zahteva, da ga pozove nazaj na delo, mu za čas, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje pri stranskem intervenientu, prizna vse pravice iz delovnega razmerja, ga prijavi v zavarovanja, mu obračuna nadomestilo plače, od njega odvede davke in prispevke ter mu izplača ustrezne neto zneske. Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo in še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi, pomeni po vsebini zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki, čeprav ni izrecno tako oblikovan. Uveljavljanje zahtevka na ugotovitev obstoja delovnega razmerja pa je vezano na določila prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR. Neposredno sodno varstvo v tem primeru ni dopustno.
Vložitev zahteve za odpravo kršitve je vezana na splošni 5-letni zastaralni rok iz 346. člena OZ. Tožnik ima od tožene stranke v tem roku kadarkoli možnost zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Vendar mora v primeru, da tožena stranka njegovi zahtevi ne sledi, v nadaljnjem roku 30 dni zahtevati sodno varstvo, kot to določa drugi odstavek 204. člena ZDR. Tožnik tožbe ni vložil v 30-dnevnem roku od prejema negativnega odgovora tožene stranke, zato je potrebno njegovo tožbo kot prepozno zavreči.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe po 90. členu ZDR in instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu po 90.a členu ZDR ni možno enačiti. V konkretnem primeru je šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. V takšnem primeru delodajalec delavcu ni dolžan izplačati odpravnine po 109. členu ZDR le v primeru, če delavec takšno ponudbo sprejme in če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. V primeru, ko delavec sklenitev take pogodbe odkloni, je kljub temu upravičen do odpravnine. Zato se tožena stranka s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ni razbremenila obveznosti plačila odpravnine tožniku, čeprav tožnik ponudbe ni sprejel.
Ob skladnosti izvidov z izvedeniškimi mnenji invalidske komisije prve in druge stopnje glede obstoja telesne okvare, in ob sočasni skladnosti obeh mnenj invalidnih komisij med seboj, ni bilo razloga, da bi sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke, ki bi ugotavljal, ali je glede na Seznam telesnih okvar pri tožniku podana telesna okvara.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni kvalificirano, da bi samo ugotavljalo, ali je pri tožniku podana telesna okvara. Zdravstveno stanje tožnika izhaja iz izvidov in opravljenih preiskav. Sodišče glede na izvide in podana mnenja v izvidih, o tem, kakšno je stanje, to stanje primerja s stanjem, kakor je za posamezno telesno okvaro določeno v Seznamu telesnih okvar. Gre zgolj za opravljeno pravno kvalifikacijo, ali iz ugotovljenega dejanskega stanja (izvida) izhaja takšno stanje, kakor jo določa pravna norma.
razveljavitev sklepa o izvršbi – pravdni postopek – dopolnitev tožbe – roki – zamuda roka – zavrženje tožbe – potrdilo o oddaji pošiljke – prekinitev postopka
Številka priporočene pošiljke iz Petrola, poslanega iz Š., ne more biti identična s številko priporočene pošiljke, ki je bila poslana iz L. Tožeča stranka zato ni uspela izpodbiti resničnosti javne listine, to je podatkov na kuverti, pripeti k dopolnitvi tožbe, iz katere izhaja, da je bila pošiljka 12. 12. 2013 priporočeno oddana na Petrolu v Š.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrnitev dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Tožeča stranka je v tožbi predlagala, da se glede spornega dejstva, od kdaj dalje je pri tožnici podano takšno zdravstveno stanje, da ji gre pravica do pomoči in postrežbe, zaslišita dve priči in postavitev izvedenca medicinske stroke. Sodišče prve stopnje teh predlaganih dokazov ni izvedlo. V okviru dokaznega postopka je zaslišalo patronažno sestro in osebno zdravnico tožnice. Na glavni obravnavi je ostale dokazne predloge tožeče stranke zavrnilo kot nepotrebne. V sodbi ni navedlo vsebinskih razlogov za zavrnitev predlaganih dokazov. Zato tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave v postopku oz. kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - vzgoja in izobraževanje - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - razlogi
Zmanjšanje števila vpisanih dijakov in posledično zmanjšanje vzgojnih skupin pomeni ekonomski in organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela vzgojitelja pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Predstavlja tudi poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 115. členu ZOFVI, ki določa, da se za poslovne razloge štejejo spremembe programa vzgoje in izobraževanja, standardov, normativov, izobraževalnih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa.
Zaradi občutno zmanjšanega vpisa dijakov v spornem šolskem letu je prenehala potreba po delu določenega števila vzgojiteljev na delovnem mestu, ki ga je zasedel tožnik. Zato je tožena stranka tožniku zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR-1 delodajalcem ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne nalaga več obveznosti, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega razloga preverijo, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - poškodba pri delu - invalidnost I. kategorije - pravnomočna sodba
S pravnomočna sodbo je bilo ugotovljeno, da je tožnik od določenega datuma dalje invalid I. kategorije invalidnosti. Zato je treba tudi v tem sporu upoštevati pravnomočno ugotovitev, da je tožnik od tega dne dalje popolnoma nezmožen za delo, ne glede na to, da je šlo v tem sporu za vprašanje začasne nezmožnosti za delo, v pravnomočno zaključenem postopku pa za ugotavljanje invalidnosti in s tem v zvezi za ugotavljanje delovne zmožnosti.
male avtorske pravice – javna priobčitev komercialnih fonogramov – dolžnost poročanja – tožba na sklenitev pogodbe o dolžnosti poročanja – civilna kazen – stroški terenskega poročanja
ZASP od uporabnikov varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa, terja poročanje o uporabi teh del. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Ta kršitev lahko pomeni kaznivo dejanje ali prekršek, lahko pa hkrati tudi civilni delikt, seveda če izpolnjuje tudi znake civilnega delikta (na primer če s kaznivim dejanjem nastane škoda). Kršitve tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem. Zato zapovedi poročanja o uporabi del ni mogoče iztožiti v civilni pravdi.
invalidnost I. kategorije - zakonske zamudne obresti - odškodnina
ZPIZ-2 določbe, s katero bi odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti urejal, tako kot je bilo to urejeno v drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1, nima več. Vendar to ne pomeni, da s 1. 1. 2013 ni več podlage za nadaljnje priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, če je le-ta bila priznana še v času veljavnosti ZPIZ-1. V takšnem primeru ZPIZ-2 na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti in nadaljnji tek nima nobenega vpliva.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-9. Uredba o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči člen 2, 2/1, 2/2, 2/3. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
brezposelnost - denarno nadomestilo- opustitev obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo ter prejetih dodatnih dohodkih za opravljeno delo - pripadniki civilne zaščite
Po 2. členu Uredbe o nadomestilu plače in povračilih stroškov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči pripadnikom civilne zaščite, ki prejemajo nadomestilo za primer brezposelnost, ta denarna dajatev pripada tudi med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. V konkretnem primeru ne gre za poklicno opravljanje teh nalog, in prejemek po delovršni pogodbi med tožnikom in občino ne predstavlja dohodka iz naslova dela, temveč gre v skladu z namenom obeh pogodbenih strank izključno za povračilo stroškov prevoza. Zato v predmetni zadevi ni mogoče uporabiti določbe devete alineje prvega odstavka 65. člena ZUDT (po kateri pravica do denarne nadomestila za brezposelnost uživalcu preneha s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo). Tožnik nosilca zavarovanja o prejetem znesku iz naslova povračila potnih stroškov ni bil dolžan obvestiti. Zato sta izpodbijana posamična upravna akta o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost nezakonita.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih
Tožena stranka je tožnici (javni uslužbenki, ki je opravljala delo administratorke na policijski upravi), utemeljeno očitala kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnica je bila seznanjena z delom, ki ga je opravljala potem, ko je nadomestila odsotno delavko, svoje delo je v začetku izpolnjevala vestno, kasneje pa ne več. Tožnica sama je izpovedala, da je bila pri delu raztresena in površna. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožnica kršila navodila o pravilnem poslovanju ter da je istovrstne kršitve ponavljala v daljšem časovnem obdobju. Zato je bil podan odpovedni razlog iz 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 243. ZDoh-2 člen 35, 35/3, 35/3-2, 41, 41/4, 124, 124/1, 125, 125/1. ZdavP-2 člen 289.
nagrada za izvedensko delo – materialni stroški – uvrstitev stroškov v davčno osnovo – odmera akontacije dohodnine – dohodek iz zaposlitve – plačilo dohodnine – uveljavljanje dejanskih stroškov
V skladu z določbo 4. odstavka 41. člena ZDoh-2 je davčna osnova od izvedenčeve nagrade in stroškov dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče ob izračunu akontacije dohodnine uveljavljati le še dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, drugih materialnih stroškov pa ne.
Glede na skladnost mnenj invalidskih komisij z ostalo medicinsko dokumentacijo in tožničino pavšalno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, sodišče prve stopnje ni imelo razloga za nadaljevanje dokaznega postopka. Z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke tožnici ni bila odvzeta možnost dokazovanja.
Pri tožnici v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njej ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejena, zato pri tožnici delovna zmožnost ni zmanjšana. Zato njen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
avtorsko delo – varovana dela – oblikovanje IEEB in CD plošče – dela uporabne umetnosti – predstavitev v obliki brošure – materialne avtorske pravice – kršitev avtorske pravice – prepoved kršenja in bodoče kršitve
Pri delih uporabne umetnosti je treba upoštevati tudi dejstvo, da je zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva, ustvarjalni manevrski prostor zožen. Zato je treba pri presoji, ali delo s področja uporabne umetnosti, kar nedvomno IEEB in CD je, upoštevati, da je individualnost in izvirnost lahko zelo malo različna od obstoječih, že varovanih avtorskih del, pa dosega merilo avtorsko pravne zaščite.
ZDR člen 42, 126, 126/1, 126/2, 129, 129/1, 129/2. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 42, 42/1, 47. SKPgd člen 47.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - plačilo za poslovno uspešnost - dodatek za delovno dobo - individualna pogodba o zaposlitvi - znižanje plače
Po presoji Vrhovnega sodišča ni ovir, da se delavec in delodajalec ne bi mogla dogovoriti, da se dodatek za delovno dobo ne izkazuje posebej na plačilni listi, temveč se v pogodbi o zaposlitvi določi višja višina, ki pa poleg pripadajoče osnovne plače obsega tudi dodatek za delovno dobo pod pogojem, da je delavcu zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
Pravdni stranki sta na podlagi pogodbe o zaposlitvi določili plačo tožnice, ki je vključevala tudi dodatek za delovno dobo. Ob upoštevanju minimalnih pravic po PKP je zato potrebno zaključiti, da zahtevek tožnice za plačilo dodatka za delovno dobo za sporno obdobje ni utemeljen.
Tožena stranka v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, da je bilo znižanje plače tožene stranke v celotnem obdobju utemeljeno oziroma izkazano s sklepi direktorja. Zato zgolj sklicevanje na težko ekonomsko in finančno situacijo pri toženi stranki in kasnejšo prisilno poravnavo ne more utemeljiti zakonitosti znižanja plače tožeče stranke za 10 % v celotnem spornem obdobju.
V primeru spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Vendar navedena zakonska določba pride v poštev le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge. V kolikor je torej besedilo člena jasno, ne more biti več sporno in ne more biti več predmet razlage (in claris non fit interpretatio).
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-7. ZDD-1 člen 3, 3/2, 25, 30.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške - odsotnosti – zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - opravljanje pridobitnega dela - detektiv - oblika dela detektivov - pravice in dolžnosti detektiva - pooblastilo za opravljanje detektivske dejavnosti - osebna zaznava
Ključnega pomena je ugotovitev, katere osebe so opravljale kontrolo bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk tožeči stranki. Ker sme detektiv pridobivati informacije le na podlagi pisne pogodbe o opravljanju detektivskih storitev za stranko in njenega pisnega pooblastila (25. člen ZDD-1), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni dopustilo vprašanja tožeče stranke, zastavljenega detektivu, kdo so osebe, ki so dejansko opravljale osebno zaznavo in uporabo tehničnih sredstev tožeče stranke. Tožena stranka je v dokaznem postopku zatrjevala, da je dala pooblastilo za opravo nadzora bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk le detektivski agenciji. Zato je bila le-ta pooblaščena za kontrolo bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk.
Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, kdo je namesto pooblaščene detektivske agencije dejansko opravljal osebno zaznavo in uporabo tehničnih sredstev, ali je pooblaščena detektivska agencija uporabljala profesionalne naprave za slikovno snemanje, ki puščajo "vodni odtis" in katerih verodostojnost se da preveriti in presoditi, ali so predloženi dokazi detektivske agencije pridobljeni na zakonit način.