ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 286, 286/6, 362.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obseg sodne presoje - vezanost na odpovedni razlog - dokazno breme - prekluzija
Zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni možno utemeljevati z drugimi vsebinskimi razlogi, kot pa so tisti, na katerih dejansko temelji sporna odpoved, ne glede na to, da bi ti vsebinsko drugačni razlogi predstavljali poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi pravil o prekluziji, kot jih določata 286. člen ZPP in drugi odstavek 362. člena ZPP, utemeljeno ugodilo tožnikovemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj tožena stranka ni pravočasno podala navedb in predlagala dokazov, iz katerih bi izhajal obstoj v odpovedi zatrjevanega dejanskega razloga za prenehanje potreb po delu tožnika pod pogoji pogodbe o zaposlitvi (to je močnega upada obsega dela v spornem času).
ZSV člen 21, 24, 24/1, 24/2, 24/2-3. ZZZPB člen 16.
denarna socialna pomoč - brezposelna oseba - prijava na zavodu
Tožnik v času izdaje upravne odločbe prve stopnje ni bil prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, čeprav bi se po določbi 16. člena ZZZPB lahko štel za brezposelno osebo. To na podlagi 1. odstavka 24. člena ZSV v zvezi s 3. alineo 2. odstavka 24. člena ZSV predstavlja krivdni razlog na strani tožnika, zaradi česar do denarne socialne pomoči ni upravičen.
odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - krivdna odgovornost - padec na poledenelem parkirišču - skrbnost dobrega strokovnjaka
Za čiščenje in vzdrževanje parkirišča, kot javne površine je odgovoren lastnik parkirišča, ki je sklenil tudi pogodbo o rednem vzdrževanju le-tega s podizvajalcem.
tožba na izbris znamke - predpostavke - znamka v sliki - znamka v besedi - enakost ali podobnost znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - verjetnost zmede v javnosti
Sodišče prve stopnje bi za potne stroške, ki so tožniku nastali za potovanje od stalnega prebivališča do kraja, kjer je bil opravljen osebni pregled s strani sodnega izvedenca, lahko priznalo največ 2 x 115 km kot najkrajšo pot, ugotovljeno iz podatkov, objavljenih na spletni strani, to je v obe smeri 230 km po ceni 0,118 EUR za vsak kilometer, kar znaša 8 % od cene 95 oktanskega bencina.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo - zagovor
V skladu z 2. odstavkom 83. člena ZDR mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, kot npr. v primerih, ko je delodajalec sam žrtev kršitve, v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela oz. če delavec to izrecno odkloni, ali če se neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Ta določba ne pomeni, da bi morala biti kumulativno izpolnjena pogoj obstoja nekih drugih okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor in pogoj neuspešno opravljenega poskusnega dela. Zakon najprej določa splošen pogoj obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, nato pa podaja štiri konkretne primere, ko se že po zakonu šteje, da so take okoliščine podane.
Delavci tožene stranke pred in po prenehanju delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki niso dosegali minimalnega obsega dela, ki naj bi ga tožena stranka pričakovala. Takšno, očitno nerealno pričakovanje tožene stranke, ne more biti osnova za utemeljeno in zakonito oceno o neuspešnosti dela tožnice v času poskusnega dela. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
ZDSS-1 v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Tožnik je tožbo vložil po izteku zakonsko določenega roka. Sodišče prve stopnje jo je zato pravilno na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP zavrglo.
Tožnica je prejela preveč izplačan varstveni dodatek. Prejela je nekaj, do česar ni bila upravičena, zato mora to v skladu z določbami 190. člena OZ vrniti.
Zastaranje se po 365. členu OZ pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Takšno upnikovo dejanje je v danem primeru vročitev odločbe toženke, s katero je ta od tožnice zahtevala izpolnitev obveznosti, zato so zastarale vse tiste terjatve, ki so bile na dan vročitve odločbe zavarovancu starejše od treh let.
Ob skladnosti izvidov z izvedeniškimi mnenji invalidske komisije prve in druge stopnje glede obstoja telesne okvare, in ob sočasni skladnosti obeh mnenj invalidnih komisij med seboj, ni bilo razloga, da bi sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke, ki bi ugotavljal, ali je glede na Seznam telesnih okvar pri tožniku podana telesna okvara.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni kvalificirano, da bi samo ugotavljalo, ali je pri tožniku podana telesna okvara. Zdravstveno stanje tožnika izhaja iz izvidov in opravljenih preiskav. Sodišče glede na izvide in podana mnenja v izvidih, o tem, kakšno je stanje, to stanje primerja s stanjem, kakor je za posamezno telesno okvaro določeno v Seznamu telesnih okvar. Gre zgolj za opravljeno pravno kvalifikacijo, ali iz ugotovljenega dejanskega stanja (izvida) izhaja takšno stanje, kakor jo določa pravna norma.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih
Tožena stranka je tožnici (javni uslužbenki, ki je opravljala delo administratorke na policijski upravi), utemeljeno očitala kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnica je bila seznanjena z delom, ki ga je opravljala potem, ko je nadomestila odsotno delavko, svoje delo je v začetku izpolnjevala vestno, kasneje pa ne več. Tožnica sama je izpovedala, da je bila pri delu raztresena in površna. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožnica kršila navodila o pravilnem poslovanju ter da je istovrstne kršitve ponavljala v daljšem časovnem obdobju. Zato je bil podan odpovedni razlog iz 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu obdelovalec kovin na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zaradi zmanjšanja naročil kupcev iz tujine se je prodaja izdelkov pri toženi stranki bistveno znižala, zmanjšal se je tudi plan proizvodnje. Tožena stranka je prerazporejala delavce zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
invalidnost I. kategorije - zakonske zamudne obresti - odškodnina
ZPIZ-2 določbe, s katero bi odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti urejal, tako kot je bilo to urejeno v drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1, nima več. Vendar to ne pomeni, da s 1. 1. 2013 ni več podlage za nadaljnje priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, če je le-ta bila priznana še v času veljavnosti ZPIZ-1. V takšnem primeru ZPIZ-2 na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti in nadaljnji tek nima nobenega vpliva.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - gostota pokojninske dobe
Tožnica je ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z 23. 11. 2012, dopolnila 60 let starosti, zato bi ji bilo mogoče priznati pravico do invalidske pokojnine le, če bi bil izpolnjen še pogoj gostote pokojninske dobe (torej, če bi od njenega 20 leta starosti do dneva nastanka invalidnosti v letu 2012 dopolnila najmanj 13 let in 4 mesece pokojninske dobe). Ta pogoj v tožničinem primeru ni izpolnjen, zato njen tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
S sodbo pritožbenega sodišča je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 30. 11. 2006 in mu z vsemi pravicami traja do 21. 12. 2006. Tožnik je, kot izhaja iz zahtevka za vračilo izplačanih sredstev denarnega nadomestila z dne 16. 6. 2014, denarno nadomestilo prejemal od 1. 12. 2006 do 31. 8. 2007. Tako ob prejemu pravnomočne sodbe v letu 2008 nadomestila ni več prejemal. Ker mu je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo s 30. 11. 2006, je na Zavod RS za zaposlovanje sporočil pravilni datum prenehanja delovnega razmerja.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-7. ZDD-1 člen 3, 3/2, 25, 30.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške - odsotnosti – zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - opravljanje pridobitnega dela - detektiv - oblika dela detektivov - pravice in dolžnosti detektiva - pooblastilo za opravljanje detektivske dejavnosti - osebna zaznava
Ključnega pomena je ugotovitev, katere osebe so opravljale kontrolo bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk tožeči stranki. Ker sme detektiv pridobivati informacije le na podlagi pisne pogodbe o opravljanju detektivskih storitev za stranko in njenega pisnega pooblastila (25. člen ZDD-1), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni dopustilo vprašanja tožeče stranke, zastavljenega detektivu, kdo so osebe, ki so dejansko opravljale osebno zaznavo in uporabo tehničnih sredstev tožeče stranke. Tožena stranka je v dokaznem postopku zatrjevala, da je dala pooblastilo za opravo nadzora bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk le detektivski agenciji. Zato je bila le-ta pooblaščena za kontrolo bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk.
Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, kdo je namesto pooblaščene detektivske agencije dejansko opravljal osebno zaznavo in uporabo tehničnih sredstev, ali je pooblaščena detektivska agencija uporabljala profesionalne naprave za slikovno snemanje, ki puščajo "vodni odtis" in katerih verodostojnost se da preveriti in presoditi, ali so predloženi dokazi detektivske agencije pridobljeni na zakonit način.
razveljavitev sklepa o izvršbi – pravdni postopek – dopolnitev tožbe – roki – zamuda roka – zavrženje tožbe – potrdilo o oddaji pošiljke – prekinitev postopka
Številka priporočene pošiljke iz Petrola, poslanega iz Š., ne more biti identična s številko priporočene pošiljke, ki je bila poslana iz L. Tožeča stranka zato ni uspela izpodbiti resničnosti javne listine, to je podatkov na kuverti, pripeti k dopolnitvi tožbe, iz katere izhaja, da je bila pošiljka 12. 12. 2013 priporočeno oddana na Petrolu v Š.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – opustitev vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo – smrt prodajalca – tožba na ugotovitev lastninske pravice zoper dediče – pravno priznana škoda
Od leta 1987 do prodajalčeve smrti je imela tožeča stranka premoženjske pravice na kupljenih nepremičninah v razmerju do prodajalca na podlagi kupoprodajne pogodbe (učinek inter partes). S prodajalčevo smrtjo pa je tožeča stranka premoženje izgubila, saj je z dnevom smrti zemljiškoknjižnega lastnika postalo to premoženje del zapuščine.
Če je tožeča stranka menila, da bo z revizijo zoper pravnomočno sodbo uspela, to ne more biti podlaga za sklepanje, da po prejemu pravnomočne sodbe, s katero je bil njen zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah zoper dediče zavrnjen, za škodo še ni zvedela. Že na podlagi pravnomočne sodbe je imela namreč zbrane vse elemente, da določi višino odškodninskega zahtevka; stališča v tožbi, da ji je bila višina škode znana šele z dnem, ko je prejela odločitev Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije pa tožeča stranka ni utemeljila z nobenimi relevantnimi dejstvi.
neizkoriščen letni dopust - odškodnina - izraba letnega dopusta - začasna nezmožnost za delo
Tožnik je bil v letu 2010 do 30. 6. začasno nezmožen za delo, zaradi česar ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2010 v trajanju šestih dni. Zato je na toženo stranko naslovil prošnjo za prenos teh dni dopusta v obdobje po 30. 6. 2010, oziroma za plačilo neizrabljenih dni letnega dopusta. Tožena stranka je tožnikov predlog zavrnila. Tožnik ni izpodbijal sklepa tožene stranke, s katerima je bila njegova zahteva za varstvo pravic zavrnjena, zato ni pravne podlage, da bi sodišče prve stopnje lahko zahtevku tožnika za koriščenje šestih dni letnega dopusta za leto 2010 ugodilo.
Stališče sodišča prve stopnje, da pogoji za priznanje odškodnine za neizrabljen letni dopust niso izpolnjeni, ker tožniku delovno razmerje ni prenehalo, je materialnopravno zmotno. Prvenstveno mora delavec dopust izrabiti, saj ima plačan letni dopust pozitivni učinek na zdravje delavcev. Kadar pa dopusta brez svoje krivde ne more izrabiti v referenčnem obdobju, pa mu delodajalec izrabe ne omogoči niti po izteku referenčnega obdobja, je delavec, ki mu delovno razmerje pri delodajalcu ni prenehalo, ob stališču, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, diskriminiran v primerjavi z delavcem, ki mu je delovno razmerje prenehalo.
male avtorske pravice – javna priobčitev komercialnih fonogramov – dolžnost poročanja – tožba na sklenitev pogodbe o dolžnosti poročanja – civilna kazen – stroški terenskega poročanja
ZASP od uporabnikov varovanih del, ki ta dela uporabljajo brez neizključnega prenosa, terja poročanje o uporabi teh del. Ravnanje v nasprotju s tistim, ki ga terja pravna norma, pomeni pravno kršitev. Ta kršitev lahko pomeni kaznivo dejanje ali prekršek, lahko pa hkrati tudi civilni delikt, seveda če izpolnjuje tudi znake civilnega delikta (na primer če s kaznivim dejanjem nastane škoda). Kršitve tistih zapovedi, ki hkrati ne pomenijo tudi civilnih deliktov, sankcionira državni aparat s svojim monopolnim prisiljevanjem. Zato zapovedi poročanja o uporabi del ni mogoče iztožiti v civilni pravdi.