pravica do izjave – enako varstvo pravic – pravica do izvedbe dokaza
Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS izhaja pravica do kontradiktornega postopka, v katerem mora biti vsaki stranki zagotovljeno, da se izjavi. Tej pravici ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je velikega pomena, da stranka, tudi, če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
objava popravka - naslov popravka - podpis popravka - pravica do objave popravka - nesorazmerno dolgo besedilo - odklonitveni razlog - popravek v širšem smislu - dostop do medija
Odsotnost naslova popravka, ki naj se objavi, je hiba, ki jo po 1. odstavku 28. člena ZMed sme in mora popraviti urednik, če so sicer drugi zakonski pogoji za objavo izpolnjeni.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0023184
URS člen 15, 15/2, 39, 39/1. KZ-1 člen 34, 56, 56/1, 63, 63/1, 65, 65/3, 65/3-6, 213, 213/2. ZKP člen 195a, 39, 42, 42/3, 42/5.
pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom – izbira navodil – zakonitost pri izrekanju kazni – prepoved približevanja – komuniciranje na daljavo – prepoved nadlegovanja po telekomunikacijskih sredstvih – izločitev sodnika – sprememba obtožbe – ugovor zoper obtožnico – vštevanje disciplinskega pripora – sporazum o priznanju krivde – zaslišanje oškodovanca – izsiljevanje – poskus izsiljevanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Ustavne pravice niso absolutne in jih je mogoče omejiti z zakonom, vendar KZ-1 sankcije prepovedi nadlegovanja s telekomunikacijskimi sredstvi ali kakšnimi drugimi sredstvi za komuniciranje ne predpisuje, zato pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom takšnega navodila ne more vsebovati.
Za izločitev sodnika ne zadošča zgolj subjektivno prepričanje stranke, da mu navedeni sodnik ne bo sodil pošteno, temveč mora biti podan nek objektivni pogoj za izločitev sodnika. Navedeno je lahko bodisi povezanost sodnika s strankami ali oškodovanci v kazenskem postopku, ali pa konkretno ravnanje sodnika, na podlagi katere je mogoče sklepati, da si je sodnik o zadevi vnaprej ustvaril neko mnenje, prepričanje, ki ga bo vodilo pri odločitvi in ne bo odločal na podlagi izvedenih dokazov.
Obtoženi se ima možnost izreči o modifikaciji oziroma spremembi obtožnice ter, v kolikor to šteje za potrebno, podati dodaten zagovor, ugovora pa ZKP ne predvideva.
Okoliščina, da je obtoženi dejansko prišel pred odvetniško pisarno oškodovanca, kot je to napovedal v mailih, za obstoj kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja ni odločilna, ker so bili zakonski znaki tega kaznivega dejanja izpolnjeni že s tem, ko je obtoženi poslal elektronska sporočila z zahtevo oškodovancu po plačilu denarja in z grožnjo, da v kolikor plačilo ne bo izvedeno, bo napadel življenje in telo oškodovanca.
prednostne terjatve – preživnina – pogoji za prednostno poplačilo – sistemska razlaga - uporaba argumenta specialnosti
Določilo tretjega odstavka 208. člena ZIZ in določilo drugega odstavka 197. člena ZIZ urejata isto materijo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da sodišče poplača terjatve. Pri tem sta določili v razmerju splošnega in specialnega določila, kot pravilno opozarja prvi upnik v pritožbi, saj je zakonodajalec za prednostne terjatve (tudi preživninsko) uveljavil poseben režim poplačila. Za to vrsto (zapadlih) terjatev zadošča, da je upnik zanje pridobil izvršilni naslov.
Toženec se z delnim plačilom takse ni mogel izogniti nastopu zakonske domneve, po kateri se šteje, da je pritožba umaknjena, če v odrejenem roku ni bila plačana predpisana sodna taksa zanjo.
odlog izvršbe - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nepremičninska izvršba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
V primeru nepremičninske izvršbe, ki med drugim obsega procesni dejanji prodaje nepremičnine in izročitve le te kupcu (192. člen ZIZ), je izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše na nepremičnini pričakovana posledica. Dolžnik se ji lahko izogne tako, da predlaga omejitev izvršbe na drugo dovoljeno sredstvo izvršbe (drugi odstavek 34. člena ZIZ), oziroma predlaga izvršbo na drugo sredstvo izvršbe (prvi odstavek 169. člena ZIZ), ali se ji začasno izogne s podajo predloga po 210. členu ZIZ. Na podlagi le tega ima dolžnik kot lastnik prodane stanovanjske hiše pravico stanovati v hiši še tri leta od dneva prodaje dalje.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – formalna predpostavka – formalno pomanjkljiva vloga – dopolnitev vloge
Izjava o premoženjskem stanju stranke je formalna predpostavka za odločanje o njenem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks. Če stranka ne predloži izjave o premoženjskem stanju gre za formalno pomanjkljivo vlogo, kar pomeni, da takšna vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala.
Zaradi premoženjskega stanja prvotožnice, ki izkazuje, da z možem mesečno razpolagata z 2.390,84 EUR oziroma, posameznik s 1.195,42 EUR, prav tako pa imata tudi premoženje, in sicer sta solastnika stanovanjske hiše, v kateri živita, v vrednosti 350.000,00 EUR in tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da prvotožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev niti za delno oprostitev plačila sodne takse.
enoten izvršilni postopek - različna sredstva in predmeti izvršbe - različna sodišča - pristojnost - nadaljevanje izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom
Čeprav se vodita postopka pri različnih sodiščih glede na sredstva in predmete izvršbe, gre za enoten izvršilni postopek. Kljub „tehnični“ ločitvi zadev je potrebno obe zadevi obravnavati kot celoto. Prisilna izterjava namreč teče med istima strankama za isto terjatev. Vodenje postopka za posamezno sredstvo izvršbe je bilo znotraj enotnega postopka prepuščeno različnima sodiščema zgolj zaradi zakonsko predpisane pristojnosti.
URS člen 2, 23, 33. ZIZ člen 3, 34, 34/1. ZPP člen 12.
prodaja več nepremičnin - sorazmeren obseg prodaje nepremičnin - prodaja nepremičnin v obsegu, potrebnem za poplačilo terjatve - omejitev dispozicije upnika v fazi prodaje - opozorilo laičnemu dolžniku o procesnih pravicah - varstvo kupčeve pričakovane pravice v fazi prodaje nepremičnine
V izvršilnem postopku je prisilni poseg v dolžnikovo lastninsko pravico (33. člen Ustave) utemeljen s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave), pri čemer mora biti ta sorazmeren (2. člen Ustave). Izvršba se za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo. Če je dovoljena izvršba na več nepremičnin, sme prodati le toliko in tiste nepremičnine, s prodajo katerih se že lahko doseže poplačilo upnikove terjatve.
vročitev izvedenskega mnenja pravdnim strankam - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima sodišče zgolj tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. V kolikor želi stranka neko dejstvo, kot v obravnavanem primeru, dokazovati z zaslišanjem predlaganih prič, mora sodišče za zavrnitev takšnega predloga navesti upravičene razloge (npr. gre za dejstvo, ki za obravnavani primer ni pravno relevantno). Na ta način je stranki dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0063925
SPZ člen 115, 116.
upravnik poslovnih prostorov – pogodba o upravljanju – pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij – posel rednega upravljanja – pogodbeno določen ključ – stanje v naravi
S pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, ali če ta ni sklenjena s pogodbo o upravljanju solastniki lahko določijo način porazdelitve obveznosti (stroškov), ki je neodvisen od velikosti idealnih deležev.
Tožeča stranka kot upravnik je zavezana poskrbeti, da se obveznosti iz poslov, ki jih upravlja, razdelijo med etažne lastnike v skladu z veljavnim ključem delitve. Zakonska ali pogodbena obveznost plačila teh stroškov pa je neodvisna od tega, ali je tožena stranka skupne dele glavne stavbe dejansko koristila ali ne.
starostna pokojnina - nadurno delo - pokojninska osnova
ZPIZ-1 v 407. členu določa, da se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, do uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. 3. 1992, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot poseben delovni pogoj. Tožniku ni uspelo dokazati obstoja posebnega delovnega pogoja. Zato tožnikovih plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa, ni mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 286, 286/6, 362.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obseg sodne presoje - vezanost na odpovedni razlog - dokazno breme - prekluzija
Zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni možno utemeljevati z drugimi vsebinskimi razlogi, kot pa so tisti, na katerih dejansko temelji sporna odpoved, ne glede na to, da bi ti vsebinsko drugačni razlogi predstavljali poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi pravil o prekluziji, kot jih določata 286. člen ZPP in drugi odstavek 362. člena ZPP, utemeljeno ugodilo tožnikovemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj tožena stranka ni pravočasno podala navedb in predlagala dokazov, iz katerih bi izhajal obstoj v odpovedi zatrjevanega dejanskega razloga za prenehanje potreb po delu tožnika pod pogoji pogodbe o zaposlitvi (to je močnega upada obsega dela v spornem času).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081855
ZPP člen 319. OZ člen 190, 191, 191/1. ZIZ člen 15. ZPSto-2 člen 24.
odtegljaj na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi - plačilo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - vrnitev zaradi dvakratnega plačila - dvakratni prejem v izvršbi odtrganega zneska - neupravičena pridobitev - pravnomočen sklep o izvršbi - učinek pravnomočnega sklepa o izvršbi - vročanje sodnih pisanj v izvršilnem postopku
Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ima značilnost pravnomočne sodne odločbe. Vsebinski učinek pravnomočne sodne odločbe je v tem, da so nanjo vezane stranke in sodišče. Pravnomočna sodna odločba obvelja in velja za resnično, četudi je sodišče odločilo nepravilno.
Tožeča stranka v izvršilnem postopku ni uspela s predlogom razveljavitve klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, ustavna pritožba v zvezi z odločbo višjega sodišča pa v tej zadevi ni bila sprejeta v obravnavo. S tem je tožeča stranka izčrpala pravna sredstva v zvezi z preizkusom (ne)pravilnosti vročanja sklepa o izvršbi, ki jo je v navedenem izvršilnem postopku pravilno uveljavljala kot postopkovno kršitev. Zato z odškodninskim zahtevkom do prvotožene stranke zaradi nepravilnega vročanja ne more uspeti.
zavrženje pritožbe - rok za vložitev pritožbe - vročanje - pooblaščenec - odvetnik - osebno vročanje odvetniku – zakonska analogija
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP in odvetnikom, kadar vročitev po 133. in 138. členu ZPP ni mogoča. Po oceni Vrhovnega sodišča v procesnem pravu na podlagi zakonske analogije za te subjekte ni mogoče uporabiti strožje ureditve kot velja za fizične osebe. Zato je treba pri vročanju pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP tudi, ko se ta vročajo subjektom iz tretjega odstavka 139. člena ZPP in odvetnikom, uporabiti določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena, ki veljajo za fizične osebe. Zato sodba, ki je bila odvetniku vročena tako, da je bila spornega dne puščena v nabiralniku, ni bila pravilno vročena.
V primeru spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Vendar navedena zakonska določba pride v poštev le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge. V kolikor je torej besedilo člena jasno, ne more biti več sporno in ne more biti več predmet razlage (in claris non fit interpretatio).