Toženec se z delnim plačilom takse ni mogel izogniti nastopu zakonske domneve, po kateri se šteje, da je pritožba umaknjena, če v odrejenem roku ni bila plačana predpisana sodna taksa zanjo.
pravica do izjave – enako varstvo pravic – pravica do izvedbe dokaza
Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS izhaja pravica do kontradiktornega postopka, v katerem mora biti vsaki stranki zagotovljeno, da se izjavi. Tej pravici ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je velikega pomena, da stranka, tudi, če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – formalna predpostavka – formalno pomanjkljiva vloga – dopolnitev vloge
Izjava o premoženjskem stanju stranke je formalna predpostavka za odločanje o njenem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks. Če stranka ne predloži izjave o premoženjskem stanju gre za formalno pomanjkljivo vlogo, kar pomeni, da takšna vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala.
objava popravka - naslov popravka - podpis popravka - pravica do objave popravka - nesorazmerno dolgo besedilo - odklonitveni razlog - popravek v širšem smislu - dostop do medija
Odsotnost naslova popravka, ki naj se objavi, je hiba, ki jo po 1. odstavku 28. člena ZMed sme in mora popraviti urednik, če so sicer drugi zakonski pogoji za objavo izpolnjeni.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0023184
URS člen 15, 15/2, 39, 39/1. KZ-1 člen 34, 56, 56/1, 63, 63/1, 65, 65/3, 65/3-6, 213, 213/2. ZKP člen 195a, 39, 42, 42/3, 42/5.
pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom – izbira navodil – zakonitost pri izrekanju kazni – prepoved približevanja – komuniciranje na daljavo – prepoved nadlegovanja po telekomunikacijskih sredstvih – izločitev sodnika – sprememba obtožbe – ugovor zoper obtožnico – vštevanje disciplinskega pripora – sporazum o priznanju krivde – zaslišanje oškodovanca – izsiljevanje – poskus izsiljevanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Ustavne pravice niso absolutne in jih je mogoče omejiti z zakonom, vendar KZ-1 sankcije prepovedi nadlegovanja s telekomunikacijskimi sredstvi ali kakšnimi drugimi sredstvi za komuniciranje ne predpisuje, zato pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom takšnega navodila ne more vsebovati.
Za izločitev sodnika ne zadošča zgolj subjektivno prepričanje stranke, da mu navedeni sodnik ne bo sodil pošteno, temveč mora biti podan nek objektivni pogoj za izločitev sodnika. Navedeno je lahko bodisi povezanost sodnika s strankami ali oškodovanci v kazenskem postopku, ali pa konkretno ravnanje sodnika, na podlagi katere je mogoče sklepati, da si je sodnik o zadevi vnaprej ustvaril neko mnenje, prepričanje, ki ga bo vodilo pri odločitvi in ne bo odločal na podlagi izvedenih dokazov.
Obtoženi se ima možnost izreči o modifikaciji oziroma spremembi obtožnice ter, v kolikor to šteje za potrebno, podati dodaten zagovor, ugovora pa ZKP ne predvideva.
Okoliščina, da je obtoženi dejansko prišel pred odvetniško pisarno oškodovanca, kot je to napovedal v mailih, za obstoj kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja ni odločilna, ker so bili zakonski znaki tega kaznivega dejanja izpolnjeni že s tem, ko je obtoženi poslal elektronska sporočila z zahtevo oškodovancu po plačilu denarja in z grožnjo, da v kolikor plačilo ne bo izvedeno, bo napadel življenje in telo oškodovanca.
odlog izvršbe - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nepremičninska izvršba - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
V primeru nepremičninske izvršbe, ki med drugim obsega procesni dejanji prodaje nepremičnine in izročitve le te kupcu (192. člen ZIZ), je izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše na nepremičnini pričakovana posledica. Dolžnik se ji lahko izogne tako, da predlaga omejitev izvršbe na drugo dovoljeno sredstvo izvršbe (drugi odstavek 34. člena ZIZ), oziroma predlaga izvršbo na drugo sredstvo izvršbe (prvi odstavek 169. člena ZIZ), ali se ji začasno izogne s podajo predloga po 210. členu ZIZ. Na podlagi le tega ima dolžnik kot lastnik prodane stanovanjske hiše pravico stanovati v hiši še tri leta od dneva prodaje dalje.
V obravnavanem primeru zakoniti zastopnik vlaga pritožbo v svojem imenu (namesto: v imenu varovanca, ki ga zastopa kot zakoniti zastopnik). Čeprav je vložena v korist predlagatelja, je pritožba nedovoljena. Zakoniti zastopnik nima izvirne in neposredne (lastne) pritožbene legitimacije.
URS člen 2, 23, 33. ZIZ člen 3, 34, 34/1. ZPP člen 12.
prodaja več nepremičnin - sorazmeren obseg prodaje nepremičnin - prodaja nepremičnin v obsegu, potrebnem za poplačilo terjatve - omejitev dispozicije upnika v fazi prodaje - opozorilo laičnemu dolžniku o procesnih pravicah - varstvo kupčeve pričakovane pravice v fazi prodaje nepremičnine
V izvršilnem postopku je prisilni poseg v dolžnikovo lastninsko pravico (33. člen Ustave) utemeljen s pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave), pri čemer mora biti ta sorazmeren (2. člen Ustave). Izvršba se za poplačilo denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo. Če je dovoljena izvršba na več nepremičnin, sme prodati le toliko in tiste nepremičnine, s prodajo katerih se že lahko doseže poplačilo upnikove terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0063925
SPZ člen 115, 116.
upravnik poslovnih prostorov – pogodba o upravljanju – pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij – posel rednega upravljanja – pogodbeno določen ključ – stanje v naravi
S pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij, ali če ta ni sklenjena s pogodbo o upravljanju solastniki lahko določijo način porazdelitve obveznosti (stroškov), ki je neodvisen od velikosti idealnih deležev.
Tožeča stranka kot upravnik je zavezana poskrbeti, da se obveznosti iz poslov, ki jih upravlja, razdelijo med etažne lastnike v skladu z veljavnim ključem delitve. Zakonska ali pogodbena obveznost plačila teh stroškov pa je neodvisna od tega, ali je tožena stranka skupne dele glavne stavbe dejansko koristila ali ne.
vročitev izvedenskega mnenja pravdnim strankam - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima sodišče zgolj tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. V kolikor želi stranka neko dejstvo, kot v obravnavanem primeru, dokazovati z zaslišanjem predlaganih prič, mora sodišče za zavrnitev takšnega predloga navesti upravičene razloge (npr. gre za dejstvo, ki za obravnavani primer ni pravno relevantno). Na ta način je stranki dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in novi dokazi
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku.
enoten izvršilni postopek - različna sredstva in predmeti izvršbe - različna sodišča - pristojnost - nadaljevanje izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom
Čeprav se vodita postopka pri različnih sodiščih glede na sredstva in predmete izvršbe, gre za enoten izvršilni postopek. Kljub „tehnični“ ločitvi zadev je potrebno obe zadevi obravnavati kot celoto. Prisilna izterjava namreč teče med istima strankama za isto terjatev. Vodenje postopka za posamezno sredstvo izvršbe je bilo znotraj enotnega postopka prepuščeno različnima sodiščema zgolj zaradi zakonsko predpisane pristojnosti.
Zaradi premoženjskega stanja prvotožnice, ki izkazuje, da z možem mesečno razpolagata z 2.390,84 EUR oziroma, posameznik s 1.195,42 EUR, prav tako pa imata tudi premoženje, in sicer sta solastnika stanovanjske hiše, v kateri živita, v vrednosti 350.000,00 EUR in tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da prvotožnica ne izpolnjuje pogojev za oprostitev niti za delno oprostitev plačila sodne takse.
Toženec je prejemal republiško štipendijo za šolanje na srednji šoli. Svojih obveznosti iz štipendijske odločbe ni izpolnil, zato sta pravdni stranki sklenili poravnavo, v kateri sta se dogovorili, da je toženec dolžan štipendijo vrniti, če ne predloži dokazilo o dokončanju letnika, za katerega je prejemal štipendijo v spornem šolskem letu. Tožnik takšnega dokazila ni predložil, zato je na podlagi tretjega odstavka 190. člena OZ dolžan tožeči stranki povrniti vtoževani znesek (neupravičeno prejete zneske štipendije).
Za spor o vrnitvi neupravičeno izplačanih zneskov štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica (Zoisova štipendistka) je imela sklenjeno nastanitveno pogodbo že z začetkom študijskega leta, torej na dan 1. 10. 2012 na začasnem naslovu, zato je izpolnjevala pogoje za dodelitev dodatka za bivanje v kraju študija. Tožnica je sicer res šele 9. 10. 2012 prijavila začasno prebivališče, vendar ZŠtip Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij in Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izpodbijanih odločb niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za bivanje prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno imeti začasno prebivališče urejeno. Navedeno ni izhajalo niti iz javnega poziva za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za študijsko leto 2012/2013.
Po tožbenih trditvah je tožena stranka šele s svojim protipravnim ravnanjem vzpostavila položaj, na katerem tožeča stranka utemeljuje zahtevek iz naslova izgubljenega dobička. Odločilno vprašanje v predmetni zadevi je zato, ali je tožeča stranka upravičena do tistega premoženja, ki bi ga imela, če tožena stranka ne bi sprejela Obvezne razlage (če ne bi bilo protipravnega dejanja, torej do povrnitve stroškov, ki jih je imela, in tudi morebitnega izgubljenega dobička, če bi izkazala, da bi svoja sredstva in delo usmerila v nek drug posel) ali pa tudi do tistega premoženja, ki bi ga imela, če bi Obvezna razlaga veljala in bi na njeni podlagi lahko tožeča stranka dokončala svoj projekt (če torej protipravno ravnanje tožene stranke ne bi bilo protipravno). Ker je ravnanje tožene stranke bilo protipravno (brez protipravnosti pa tožeča stranka ne glede na vse ostalo sploh ne bi imela odškodninskega zahtevka), po mnenju pritožbenega sodišča izgubljeni dobiček, kakršnega zahteva tožeča stranka, ni pravno priznana škoda. Nenazadnje je namen odškodninske odgovornosti vzpostavitev takega premoženjskega stanja, kakršno bilo bilo, če ne bi bilo protipravnega ravnanja tožene stranke, tožeča stranka pa zahteva vzpostavitev premoženjskega stanja, kakšno bi imela ob protipravnem ravnanju tožene stranke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo - zagovor
V skladu z 2. odstavkom 83. člena ZDR mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, kot npr. v primerih, ko je delodajalec sam žrtev kršitve, v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela oz. če delavec to izrecno odkloni, ali če se neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Ta določba ne pomeni, da bi morala biti kumulativno izpolnjena pogoj obstoja nekih drugih okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor in pogoj neuspešno opravljenega poskusnega dela. Zakon najprej določa splošen pogoj obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, nato pa podaja štiri konkretne primere, ko se že po zakonu šteje, da so take okoliščine podane.
Delavci tožene stranke pred in po prenehanju delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki niso dosegali minimalnega obsega dela, ki naj bi ga tožena stranka pričakovala. Takšno, očitno nerealno pričakovanje tožene stranke, ne more biti osnova za utemeljeno in zakonito oceno o neuspešnosti dela tožnice v času poskusnega dela. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 37, 37/1, 37/2. ZPIZ-1 člen 194, 194/2.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - tujec - seštevanje dob - tretja država
Tožniku je bila invalidska pokojnina pri nosilcu zavarovanja v BiH na podlagi seštevka zavarovalnih obdobij priznana že v letu 1998. Toženka je o takšni prevedbi že odločila in tožnikovo zahtevo za priznanje sorazmernega dela invalidske pokojnine pravnomočno zavrnila. Zato je na podlagi 2. odstavka 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Sporazum) še naprej ostala obveznost nosilca zavarovanja v BiH, da tožniku plačuje invalidsko pokojnino, priznano in odmerjeno na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja. Tožnik na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju in odmeri njegove invalidske pokojnine, pri toženki tudi na podlagi 2. odstavka 194. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev, saj 37. člen Sporazuma izključuje uveljavljanje druge vrste pokojnine.