pridobitev lastninske pravice - gradnja čez mejo postopka - udeleženci postopka
Krog udeležencev je v nepravdnem postopku drugačen. 19. člen ZNP določa, da je lahko udeleženec tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša in ni nujno, da je ta oseba predlagatelj. Zato se tudi v nepravdnem postopku ne uporabljajo pravila ZPP o nujnem enotnem sosporništvu niti določba 187. člena ZPP, ki ureja spremembo tožbe in privolitev kot pogoj za dovolitev spremembe.
obrazloženost pritožbe - dokazna ocena - prosta ocena dokazov - dokazni postopek - izvedenstvo - predmet izvedenskega mnenja - zaslišanje prič - sposobnost izpovedati - verodostojnost izpovedbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zavrnitev predlaganih dokazov - odločba o kazenski sankciji - olajševalne okoliščine - varnostni ukrep
Zanesljivost in verodostojnost izpovedb prič nista predmet izvedenskega mnenja, temveč proste presoje sodišča, kot je sicer predvidena v prvem odstavku 18. člena ZKP. Druga stvar je sposobnost razumevanja poukov in dolžnosti, zapovedanih v 238 do 242. člena ZKP ter sposobnost samega izpovedovanja, ki jih sme sodišče v posameznem primeru tudi z izvedenčevo pomočjo posebej preizkušati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013382
ZDR člen 184. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - višina odškodnine - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Zaradi nezgode so pri tožniku podane trajne posledice v funkcionalnem smislu - kažejo se v trajnih anatomskih posledicah in funkcionalnih posledicah (praktična negibljivost prsno-ledvenega prehoda). Tožnik ni več zmožen opravljati dela in poklica kot pred poškodbo (razvrščen je v III. kategorijo invalidnosti z omejitvami). Zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi hudih psihičnih težav pri tožniku je trajno in zelo obsežno. Zato je tožnik upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v znesku 29.928,40 EUR, kar je v okvirih, ki jih je začrtala sodna praksa s prisojo odškodnin v podobnih primerih.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist – umik predloga – opravičena prekinitev opravljanja nalog
Storilec je bil na podlagi določil Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov napoten na zaposlitveno rehabilitacijo, ki je potekala v času, ko bi moral storilec opraviti tudi dela v splošno korist. V primeru nespoštovanja napotitve na zaposlitveno rehabilitacijo bi za storilca nastopile nesorazmerno hude posledice, saj bi ostal brez sredstev za preživljanje, zato razlaga, da je storilec s svojim ravnanjem izkazal, da v zvezi s svojim predlogom nima več interesa, napačna.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VDS0012845
ZIZ člen 42, 42/2. ZPP člen 319, 319/2.
pravnomočnost – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrženje predloga
O predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je bilo že pravnomočno odločeno, zato ponovno vsebinsko odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ni dopustno.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013203
ZDR člen 184. OZ člen 131, 153, 153/1, 153/2, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost delodajalca – rentni zahtevek – zastaranje – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – voznik tovornega vozila
Delo v ugotovljenih okoliščinah (vožnja z tovornim vozilom) je nevarno delo, dejavnost podjetja, v okviru katerega oziroma za katerega je delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost. Motorno vozilo namreč predstavlja nevarno stvar, njegova poklicna uporaba pa lahko predstavlja nevarno dejavnost, saj statistično ni mogoče izključiti nastanka škode, kljub ustrezni skrbnosti voznika.
Tožnik je ravnal v nasprotju z določbami ZVCP in Pravilnika o notranjem nadzoru, ker ni upošteval omejitev neprekinjene vožnje. S tem ravnanjem je tudi sam prispeval k nastanku škode. Tožnik je res ravnal malomarno, vendar pa ne namenoma ali iz hude malomarnosti. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik nastanku škodnega dogodka prispeval 30%, tožena stranka pa 70%, pravilna.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - kavza - sodno varstvo
Tožnik je s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi soglašal, da z določenim dnem namesto delodajalca prenosnika vstopi delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka). Tožnik je spornega dne nastopil delo pri drugotoženi stranki in je pri drugotoženi stranki delo opravljal vse do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani drugotožene stranke. Temeljna podlaga (kavza) spornega aneksa je opravljanje dela tožnika za plačilo pri drugotoženi stranki. Takšna kavza je dopustna, zato aneks ni ničen.
Temeljna podlaga (kavza) spornega aneksa je opravljanje določenega dela tožnika za plačilo pri drugotoženi stranki. Takšna kavza je dopustna, zato sporni aneks ni ničen.
Tožnik je s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi soglašal, da namesto delodajalca prenosnika vstopi delodajalec prevzemnik (drugotožena stranka) ter je od določenega dne dalje tožnik tudi nastopil delo pri drugotoženi stranki in je pri drugotoženi stranki delo opravljal vse do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani drugotožene stranke.
izpraznitev in izročitev nepremičnine – primernost izvršilnega naslova – načelo stroge formalne legalitete – izvršilni stroški
Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti.
V sklepu ni odločeno, da mora dolžnik prodano nepremičnino tudi izprazniti, zato sklep ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izpraznitev nepremičnine.
Stroški, ki so posledica vloženega predloga za izvršbo, za razliko od glavne obveznosti, niso znani vnaprej in zato niso določeni v samem izvršilnem naslovu, temveč o njih odloči sodišče v izvršilnem postopku na zahtevo upnika.
dopolnilna sodba - naknadna odločitev o stroških postopka - sklep o stroških postopka
Hkrati z odločitvijo o glavni stvari je sodišče dolžno odločiti tudi o stroških postopka. Po tem, ko je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka in se glede pravdnih stroškov ni izreklo, je odločitev o stroških postopka intervenirala tožena stranka. Ker so pravdni stroški vsi izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, je bilo treba ugotoviti tudi stroške tožeče stranke.
izvršba na nepremičnine – zaznamba izvršbe – procesno nasledstvo glede predmeta izvršbe – hipotekarni (realni) dolžnik – prehod lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini
Ko pride tekom izvršilnega postopka do spremembe lastništva na predmetu izvršbe, vstopi novi lastnik v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot (realni) dolžnik poleg dosedanjega dolžnika, ki ohrani položaj osebnega dolžnika.
Položaj novega lastnika kot dolžnika je treba določiti z izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – vrnitev razžalitve – obrekovanje – zakonski znaki kaznivega dejanja – sredstvo javnega obveščanja – objava na svetovnem spletu – avtorski blog – stvarna pristojnost – sojenje v nenavzočnosti obtoženca – izbira kazenske sankcije – zaporna kazen – pogojna obsodba – odmera kazni
Zapisi na t.i. blog storitvah so bili objavljeni na svetovnem spletu, spletne strani pa sodijo med sredstva javnega obveščanja. Iz umestitve zakonskega besedila „ali na spletnih straneh“ v kvalificirano obliko kaznivih dejanj razžalitve in obrekovanja z novelo KZ-1B ni dopustno sklepati, da pri dejanjih, ki so bila storjena prek svetovnega spleta pred uveljavitvijo KZ-1B, ni bilo podlage za obravnavo po strožjih kvalifikacijah, tj. v okviru zakonskega znaka „drugo sredstvo javnega obveščanja“.
Že sámo objektivno dejstvo storitve temeljnega kaznivega dejanja preko sredstev javnega obveščanja oziroma spletnih strani zadošča za pravno opredelitev po kvalificirani obliki kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Za obravnavanje hujših, kvalificiranih oblik kaznivih dejanj razžalitve in obrekovanja pa je na prvi stopnji podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča.
Za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime so v KZ-1 predpisane razmeroma blage kazenske sankcije, kar pa ne pomeni, da v primeru hujših dejanj ni dopustno zakonito izreči zaporne kazni. ESČP sicer v načelu dopušča široke meje izražanja, kar pa ne pomeni, da ni potrebno v vsakem konkretnem primeru opraviti tehtanja pravic, ki si z izvršitvijo kaznivega dejanja prihajajo v nasprotje, ter presoditi, ali je poseg v čast in dobro ime oškodovancev v tolikšni meri nedopusten, da je upravičeno izreči prostostno sankcijo.
neupravičen odjem električne energije - neupravičena obogatitev - protipravnost ravnanja - objektivna odgovornost
Protipravnost ravnanja ni pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, saj ne gre za odškodninski zahtevek, kot očitno zmotno šteje pritožba, ko navaja, da se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče objektivne odgovornosti, čeprav tožencu in njegovemu očetu protipravno ravnanje ni dokazano.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070775
ZPP člen 7, 8, 212, 215. OZ člen 496, 771.
kupoprodajna pogodba – izpolnitev pogodbe – dejansko stanje – dajanje računa – trditveno in dokazno breme – spoznavna kriza
Ne glede na to, ali se zahtevek tožnice presoja kot zahtevek za plačilo kupnine ali kot zahtevek za plačilo tega, kar je bilo z veljavnim pooblastilom dvignjeno z njenega računa, je dokazno breme, da je bil tožnici denar izročen, na toženi stranki. Ne le zato, ker je v teoriji in sodni praksi ustaljeno stališče, da je dokazno breme praviloma na tistem, ki zatrjuje obstoj dejstva in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva, pač pa tudi zato, ker je to njeno breme po materialnem pravu.
Pri presoji protipravnosti ravnanja članov vodenja in nadzora je ključnega pomena vprašanje razmejitve med napačno odločitvijo in kršitvijo dolžne skrbnosti. Vsaka napačna (in četudi škodljiva) odločitev še ne more biti podlaga za odškodninsko odgovornost, saj je članom vodenja in nadzora vselej potrebno pustiti določeno polje proste (lastne) presoje (t.i. privilegij poslovne presoje), sicer slednji ne bi bili več pripravljeni sprejemati tveganih poslovnih odločitev. Protipravnost ravnanja bo torej podana šele tedaj, kadar so bila pri sprejemanju poslovne odločitve kršena pravila poslovno finančne oziroma poslovodne stroke, na pa kadar se kot napačna izkaže vsebina poslovne odločitve.
ZPP člen 274, 274/1. ZJU člen 24, 24/3, 24/4, 24/5, 25, 25/2, 35, 35/1, 39, 39/2.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe. Tožnik je preko svojega pooblaščenca pravočasno vložil pritožbo zoper sklep o izredni odpovedi. Komisija kot drugostopenjski organ ni odločila o tožnikovi pritožbi v 30-dnevnem roku, zato je tožnik zaradi molka organa vložil tožbo, v kateri zahteva, da se sklep o izredni odpovedi kot nezakonit razveljavi. Tožnik je vložil tožbo zaradi molka organa v zakonsko določenem roku. Do dneva vložitve tožbe ni bil obveščen o tem, da je komisija o pritožbi že odločala. Zato je treba njegovo tožbo šteti za pravočasno.
Pri pravni osebi pojmovno ne moremo govoriti o njeni dalj časa trajajoči odsotnosti iz kraja, kjer je stavba na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Ta se lahko nanaša le na fizične osebe. Zakoniti zastopnik gospodarske družbe je sicer fizična oseba, vendar je ravno on dolžan delo organizirati tako, da poteka nemoteno, kar vključuje tudi sprejemanje pošte, ki je naslovljena na družbo, ki jo zastopa.
Sodba, s katero se tožena stranka obsodi, da mora izročiti ali prevzeti stvari, ki so bile dane v najem za zakup, se lahko izda, še preden preneha to razmerje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0079984
OZ člen 131, 153, 153/3, 171, 963. ZD člen 142.
izvršba na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka po pravilih o plačilnem nalogu – prometna nesreča – izplačilo zavarovalnine – subrogacija – odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost voznika motornega vozila – soprispevek oškodovanca – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
V pravdi se ne presoja več, ali je listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, verodostojna listina ali ne, temveč utemeljenost tožbenega zahtevka.
Prvenstveni vzrok za škodni dogodek je treba pripisati vozniku osebnega vozila, ki je bistveno prekoračil omejitev hitrosti (72 km/h namesto 50 km/h), pri čemer do nesreče ne bi prišlo, če bi vozil pravilno. Ob upoštevanju njegove objektivne odgovornosti in premajhne skrbnosti pri vožnji (prekoračena hitrost, ki je odločilni vzrok za nastanek nesreče), je peščev prispevek k nastanku škode ne glede na ugotovitve o njegovih kršitvah cestno prometnih predpisov zgolj 15%.
ugotovitvena tožba – dopustnost ugotovitvene tožbe – pravni interes – nezakonitost sklepov organov sindikata – smiselna uporaba zakona o društvih – pravica do sodnega varstva – izpodbijanje odločitev organov društva
Ker bi tožnica lahko s tožbo zahtevala razveljavitev spornega sklepa sindikalnega odbora, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da ni izkazan pravni interes za odločitev o zahtevku za ugotovitev njegove neveljavnosti.