inšpekcijski ukrep - delo na črno - upravni postopek - kontradiktornost
ZUP v prvem odstavku 9. člena opredeljuje načelo zaslišanja stranke, ki pomeni, da je treba dati stranki pred izdajo odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki si pomembne za odločitev ter ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino zapisnika inšpekcijskega postopka. V ta namen mora na podlagi tretjega odstavka 146. člena ZUP uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven nje pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti tudi, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem (4. točka). Ustna obravnava mora biti razpisana vselej, če je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek 154. člena ZUP).
ZEKom-1 člen 223, 223/1, 224, 224/1, 224/2. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3, 164, 164/2, 213, 279, 279/1, 279/1-3. ZIN člen 3, 3/2.
telekomunikacije - postopek nadzora - ničnost odločbe - izrek - jasnost izreka - dokazovanje - rezultat dokazovanja - seznanitev stranke z uspehom dokaznega postopka
V postopku nadzora se uporablja ZIN (prvi odstavek 223. člena ZEKom-1). Ta nima pravil o izreku odločbe, zato pride v poštev 213. člen ZUP (drugi odstavek 3. člena ZIN). Ta v šestem odstavku zahteva, da je izrek kratek in določen. Pojem določnosti se nanaša na vsebino pravic ali obveznosti oziroma pravnih koristi. Z drugimi besedami, izrek mora biti konkreten (točno opredeljeno ravnanje ali opustitev) in nedvoumen.
Uporaba dokazov v ožjem pomenu vključuje tudi njihovo predstavitev, predstavitev njihove ocene in izida dokazovanja v obrazložitvi odločbe. Pomembna je zlasti pravica stranke, da se seznani z uspehom dokazovanja in se o njem izreče. Dokazi in rezultati dokazovanja morajo biti del obrazložitve odločbe.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis
Po določbah ZDIJZ se zavrne zahteva za posredovanje podatkov, glede katerih je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku.
Pri dostopu do informacij imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne urditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen s specialnimi zakoni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
O prošnji za dodelitev BPP tožniku v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje je bilo že pravnomočno odločeno, in sicer je bila BPP tožniku odobrena z odločbo Bpp 58/2023, ki je pravnomočna. Zato je toženka ponovno prošnjo utemeljeno zavrgla glede na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Tako pomanjkljivo obrazložene odločbe, v kateri umanjkajo bistveni razlogi za zaključek, da je ugotovljena obremenitev voda posledica tožnikove dejavnosti na odlagališču, posledično pa tudi za naložitev izvedbe ukrepov za preprečitev nastanka oziroma sanacijo okoljske škode prav slednjemu ni mogoče preizkusiti.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - trgovski center - namembnost zemljišča
Mestna občina Maribor je smela v okviru namembnosti, glede na različen položaj nakupovalnih centrov s površino nad 1000 m2, od trgovinskih objektov s površino, manjšo od 1000 m2, razlikovati med navedenima skupinama, čeprav gre za istovrstno dejavnost, in ju tudi različno točkovno ovrednotiti
javno naročanje - revizija postopka - višina takse - sodno varstvo v upravnem sporu - vračilo takse - izrek odločbe
Taksa je obvezna javnopravna dajatev, s katero se zagotavlja delno kritje stroškov delovanja državnega organa, kar pomeni, da gre pri plačilu takse za odločanje o javnopravni zadevi. ZPVPJN pa v tretjem odstavku 72. člena v tam navedenih primerih, tudi predvideva zahtevek za vračilo takse. Po presoji sodišča mora zato DKOM odločati o zahtevi za vračilo takse upoštevaje pravila upravnega postopka.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Na zaslišanju izrecno pove, da je Maroko zapustil zaradi revščine, ker ni dela, ker ne vidi prihodnosti, ker v starosti 27 let nima ničesar. Ugotovitev toženke, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, je tudi po presoji sodišča tako pravilna.
Ni dovolj dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite.
brezplačna pravna pomoč - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Ker je tožnik vložil nepopolno in pomanjkljivo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ker nesporno do vključno 6. 12. 2022, ni vložil njene dopolnitve oziroma ni odpravil njenih pomanjkljivosti, je odločitev organa v izpodbijanem sklepu zakonita.
izvolitev v naziv - izpolnjevanje pogojev za izvolitev v naziv - obrazložitev odločbe o izvolitvi - merila za izvolitev v naziv - odločanje po prostem preudarku - avtonomija
Med strankama ni sporno, da tožnica izpolnjuje kvalitativne in kvantitativne pogoje za izvolitev v naziv (6.a točka 4. člena in 6a točka 6. člena Pravilnika o pogojih in postopku za izvolitev v raziskovalne nazive). V primeru izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za izvolitev, vendar ne izpolnjuje enega od pogojev, pa lahko Znanstveni svet predlaga izvolitev, vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS (četrti odstavek 134. člena Pravilnika). Toženka je z določitvijo določnih kriterijev v 3. do 7. členu ter 13. členom Pravilnika zožila manevrski prostor za uporabo prostega preudarka. Utemeljen je po presoji sodišča tožbeni očitek, da iz odločbe niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti, da je toženka v 13. členu Pravilnika določene podatke o delu tožnice upoštevala pri svojem odločanju in jih tudi vsebinsko poglobljeno vrednotila, kar bi dalo podlago za sklepanje, da je izdala odločbo v skladu z namenom, za katerega ji je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.
Prepričljiv je tožbeni očitek o neopredeljenosti toženkine ugotovitve, da toženka ni identificirala nobenega pomembnega preboja tožnice v zadnjem izvolitvenem obdobju, ki bi bistveno nadgradil njene prejšnje rezultate. Sodišče dodaja, da argument izpodbijanega sklepa, da je doseganje pomembnih prebojev oziroma izkazovanje nadpovprečne znanstvene odličnosti, eden izmed osnovnih vsebinskih kriterijev, ki ga ZS KI upošteva pri presoji primernosti kandidatov za izvolitve v nazive, še posebej, ko gre za izvolitev v najvišji naziv - znanstveni svetnik, nima podlage v materialnopravni podlagi, na kar pravilno opozori tožnica. Utemeljeno tožnica opozori tudi, da so pojmi „pomembni preboji“ in „nadpovprečna znanstvena odličnosti“, ki jih je toženka uporabila za zavrnitev imenovanja v naziv, abstraktni pojmi, ki brez vsebinske opredelitve in posledične odsotnosti uporabe v tožničinem primeru, ne omogočajo preizkusa zakonitosti odločanja po prostem preudarku. Sodišče ponavlja, da se toženka sicer na podlagi 13. člena Pravilnika samostojno odloči o upravičenosti predlagane izvolitve, kar pa ne pomeni, kot že navedeno, da njegovo odločanje ni nevezano, saj mora odločiti v zakonskih okvirih, v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano (drugi odstavek 6. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnica je v odgovoru na dopis le pavšalno zatrjevala, da je do prepozno vložene tožbe prišlo zaradi napake pri dostavi pošte, pri čemer ni navedla nobenih konkretnih okoliščin ali dokaznih predlogov, ki bi utemeljevali pravočasnost tožbe. Glede na to je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 13.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - začasna odredba
Bistvenega pomena je to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilca za mednarodno zaščito. Tožnik se je skliceval na vedenje hrvaške policije, ko takega statusa ni imel. Iz ravnanja hrvaških policistov, ki se nanaša na tujce, ki ilegalno prestopijo mejo in niso še vložili prošnje za mednarodno zaščito, po presoji sodišča še ni mogoče sklepati na to, da bi obstajale sistemske pomanjkljivosti v azilnih postopkih po tem, ko prosilci že vložijo ustrezno vlogo, s katero začnejo azilni postopek.V konkretnem primeru po presoji sodišča ne obstaja resna nevarnost, da bi bil tožnik podvržen nečloveškemu ravnanju, če bi bil izročen Republiki Hrvaški.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 12, 29, 29/2. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - rok za predajo prosilca - iztek roka - začasna odredba
V primeru, kadar se predaja ne opravi v roku šestih mesecev, je odgovorna država članica oproščena obveznosti sprejema, odgovornost pa se nato prenese na državo članico, ki poda zahtevo.
ZMZ-1 člen 3, 3/1, 49, 49/9. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/1, 29/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - rok za predajo prosilca - izrek upravne odločbe
Kljub časovno omejeni veljavnosti akta o predaji prosilca odgovorni državi članici, izrek izpodbijanega sklepa ne vsebuje časovne omejitve za tožnikovo predajo Republiki Hrvaški. To pomeni, da bi ta sklep v primeru, ko do predaje ne bi prišlo do poteka šestmesečnega roka od odobritve zahteve, ustvarjal pravne učinke, ki bi bili v nasprotju z drugim odstavkom 29. člena Uredbe Dublin III. Zato je sodišče ugotovilo, da je 6. 6. 2023 potekel rok šestih mesecev, v katerih bi moral biti tožnik predan Republiki Hrvaški.
Iz vročilnice, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožnici vročena dne 28. 9. 2021. Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je tako iztekel dne 28. 10. 2021. Tožnica je tožbo vložila dne 4. 11. 2021 (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je poslala tožbo), saj jo je tega dne poslala sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno.
ZLD-1 člen 8, 10, 10/2, 10/3, 10/5, 39,39/2, 40. ZLS člen 2.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja
Lekarno in podružnico lekarne, fizična ali pravna oseba lahko organizira le kot koncesionar. Ta položaj pa ima lahko le na območju občine, ki ji je koncesijo podelila, oziroma na območju sosednjih občin, če so ji te skupaj podelile koncesijo.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - rezident za plačilo dohodnine - rezidentski status - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva
Zgolj prijava stalnega prebivališča v Republiki Avstriji, kakor tudi ne druge okoliščine, na katere se je skliceval tožnik (npr. odprtje bančnega računa, ureditev zdravstvenega zavarovanja, plačilo cerkvenega davka ipd.), same po sebi še ne pomenijo, da je tožnik s tem postal davčni rezident, saj je za ureditev rezidentskega statusa potrebna uradna prijava pri davčnem organu.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDDPO-2 člen 74, 74/1, 74/1-7.
davek od dohodka iz kapitala - prodaja poslovnega deleža - prikrito izplačilo dobička - izplačilo dividend - zloraba davčnih predpisov
V obravnavanem primeru je tožeča stranka od svojega družbenika kupila lastni delež, in sicer za kupnino 127.000,00 EUR. Šlo je torej za eno prodajo, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožeča stranka pridobila lastni poslovni delež, družbenik pa pravico do izplačila kupnine. Po presoji sodišča zato v obravnavanem primeru ne more biti govora o umetnem konstruktu in ima tožeča stranka, ki nasprotuje obdavčitvi z argumentacijo, da je za odkup obstajal ekonomski interes, prav ter je v tem pogledu prišlo do zmotne uporabe materialnega prava.
davek od premoženja - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - hišna preiskava - potek dogodka - prevod listine - odločanje na podlagi listine v tujem jeziku
Okoliščina glede poteka preiskave pri tretji osebi v povsem drugem postopku, sama po sebi ničesar ne pove o poteku preiskave pri A. A. oziroma o tem, koliko gotovine so policisti ob preiskavi našli. Zato to dejstvo ne izpolnjuje pogojev po prvem odstavku 89. člena ZDavP-2, torej da bi šlo za dejstvo in dokaz, ki bi mogel sam zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo navedeno ali uporabljeno v prejšnjem postopku.
A. A. je bil s tem, da je prvostopenjski organ pridobil te listine od C., v postopku seznanjen, prav tako je bil seznanjen z njihovo dokazno oceno. To pa obenem pomeni, da je imel možnost vpogleda v te listine, možnost preveritve vsebine in možnost ugovora glede njihove dokazne presoje. Prav tako je imel možnost ugovarjati domnevno procesno kršitev neprevajanja listine v tujem jeziku zaradi domnevnega nerazumevanja tujega jezika s strani pooblaščenih oseb, kot tudi samo dokazno oceno. A. A. ni bil dolžan priskrbeti prevoda listin v tem postopku, vendar pa to ne pomeni, da te možnosti ni imel in da bi bil kakor koli omejen pri ugovarjanju dokazni oceni v zvezi s temi listinami, pri čemer se je sam odločal, ali bo to svojo pravico uveljavljal na podlagi prevedenih oziroma neprevedenih listin.