ZCes-1 člen 114, 118. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
ukrep občinskega inšpektorja - javna cesta - varovalni pas - poseg v varovalni pas - odstranitev objekta - pravni interes
Tožnikoma je bilo z dokončno izpodbijano odločbo naloženo, da odstranita objekte na njuni parceli št. 1444/1 k.o. ... Tožnika sta vložila izpodbojno tožbo, s katero sodišču predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi. Ker pa sta tožnika po lastnih zatrjevanjih sporne objekte odstranila, o čemer sta sodišču predložila dokazila in o čemer je sodišče obvestilo tudi toženo stranko, to pomeni, da do prisilne izvršitve odrejene obveznosti ne more (več) priti. Izpodbijana odločba zato za tožnika ne more več učinkovati tako, da bi bilo s tem poseženo v njun pravni položaj.
V predmetni zadevi je nesporno, da tožnik ni bil stranka v postopku izdaje dovoljenja za promet z zdravilom (cepivom). Že to pa posledično pomeni, da obnove navedenega postopka iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP ni bil upravičen predlagati.
ZGO-1 člen 197, 198. GZ člen 118, 150. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 260, 260-9, 267.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - sodelovanje v postopku - stranski udeleženec - varstvo pravic stranke - pravni interes - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Sodišče dodaja, da mora predlagatelj, ki zatrjuje, da bi moral biti v prejšnjem postopku udeležen kot stranski udeleženec, v predlogu za obnovo postopka navesti dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, ki je moral obstajati v času vodenja prejšnjega postopka, in zaradi katerega bi v njem moral biti udeležen kot stranski udeleženec. Tožnica je dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, navedla, priložila oziroma predlagala je tudi dokaze, vendar izpodbijani sklep v tej zvezi navaja le, da se navedbe predlagateljice glede ostalih okoliščin, ki po 198. členu ZGO-1 lahko vplivajo na odločitev v zadevi, ocenjujejo kot pavšalne. Če se upravni organ odloči, da kakšnega dokaza za zatrjevanje dejstva, ki je sicer za odločitev v zadevi pomembno, ne bo izvedel, mora za to navesti utemeljene razloge. Glede na vse navedeno sodišče soglaša s tožbenim očitkom o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev glede tožničinega pravnega interesa za sodelovanje v postopku, katerega obnovo postopka je predlagala, saj razlogi, zakaj izvedba omenjenih dokazov ni bila izvedena, niso navedeni oziroma obrazloženi. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1.
Izrek izpodbijanega sklepa je zasnovan tako, da je odločeno o priznanih stroških nudenja brezplačne pravne pomoči v znesku 509,37 EUR (I. točka izreka), nima pa izrek izpodbijanega sklepa zavrnilnega dela. Po določbi prvega odstavka 213. člena ZUP se v izreku odloči o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Izrek odločbe je osrednji in najpomembnejši sestavni del odločbe, saj se z njim odloči o pravici oziroma obveznosti posameznika v upravni zadevi, ki je predmet postopka, vsebina te odločitve pa mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v izreku. Samo izrek odločbe (ne pa njena obrazložitev) namreč postane dokončen in pravnomočen in kot tak zavezuje ter se izvršuje. V izreku bi namreč moral Organ za brezplačno pravno pomoč točno navesti, kateri so tisti stroški nudenja brezplačne pravne pomoči, ki jih je uveljavljal tožnik, pa jih ni priznal oziroma jih je zavrnil. Organ za brezplačno pravno pomoč je to sicer res pojasnil v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, kar pa ne more nadomestili ali dopolniti oziroma popraviti pomanjkljivosti izreka. Če iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da tožena stranka ni ugodila zahtevku stranke v celoti, mora biti to razvidno tudi v izreku odločbe, kar pa v konkretnem primeru iz izreka izpodbijanega sklepa ni razvidno.
COVID-19 - nadomestilo plače - nadzor - vračilo izplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje
Upoštevaje, da tožnik niti ne nasprotuje ugotovitvi organa, da na dan vložitve vloge zaposlenemu ni izplačal vseh nadomestil plače, je ugotovitev organa, da je tožnik v svoji vlogi podal neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače, in odločitev, da mora zato skladno s sedmim odstavkom 47. člena ZDUOP vrniti sredstva, ki jih je prejel na podlagi sklepa z dne 25. 2. 2021, pravilna. Bistveno namreč je, ali je tožnik na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače, in ne, ali je to storil morebiti kasneje po tem datumu.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - zasebna lastnina
Premoženje, ki je predmet inšpekcijskega postopka, spada v stečajno maso, saj gre za premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka. Obravnavani upravni spor spada med postopke, v katerih je tožnikova procesna sposobnost omejena, ker bi z njegovim vodenjem lahko nastale finančne posledice za tožnikovo premoženje.
Stečajni upravitelj ima v tem upravnem sporu položaj tožnikovega zakonitega zastopnika.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - premoženjskopravni zahtevek - posebni pogoj - rok za izpolnitev obveznosti - izvršljivost
Roka za povrnitev škode v smislu poplačila premoženjskopravnega zahtevka in posebnega pogoja v okviru pogojne obsodbe sta lahko različna. V primeru, če rok za izpolnitev ni določen, ga lahko izvršilno sodišče v sklepu o izvršbi postavi sámo oziroma je navedeno pomanjkljivost v izvršilnem postopku mogoče sanirati. Po presoji naslovnega sodišča je tako stališče tožene stranke, da terjatev iz naslova premoženjskopravnega zahtevka, ki je bil tožniku priznan izvršljivo kazensko sodbo, še ni zapadla in da je posledično prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za izvršbo nerazumna, materialnopravno napačno.
pooblaščenec - pooblastilo - podpis pooblastila - rok za predložitev pooblastila - zamuda roka - tožba - zavrženje tožbe
Ker se tožnica niti v tem roku (in ne do dne izdaje tega sklepa) na poziv k odpravi pomanjkljivosti v zvezi z vloženo tožbo ni odzvala ter sodišču ni bilo predloženo podpisano pooblastilo niti dokazilo, da ima oseba, ki je podpisala tožbo, opravljen pravniški državni izpit, predložena pa tudi ni bila jasna pisna odobritev tožničinega župana za opravljeno dejanje (vloženo tožbo), je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo (četrti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Namen BPP je uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevaje socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživetje te pravice ne bi mogla uresničevati. Zato je treba določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravice do pravnega sredstva. Potreben restriktiven pristop.
vojni veteran - veteranski dodatek - cenzus - prejemki upravičenca
Iz določb ZVojI izhaja, da organ pri ugotavljanju pravice do veteranskega dodatka oziroma njegove višine zaradi sprememb ali novega dejanskega stanja upošteva prejemke iz preteklega leta. Tako je ravnal tudi v tem primeru, saj je pri presoji upošteval tožnikove prejemke v letu 2020, ne pa v letu 2021, kot to zmotno v tožbi navaja tožnik. Tožnik se zato v tožbi neutemeljeno sklicuje na drugačno višino prejemkov v tekočem letu, to je v letu 2021. Ti v času izdaje izpodbijane odločbe 7. 12. 2021 niti še niso bili znani. Morebitne v letu 2021 spremenjene okoliščine bo tožnik lahko uveljavljal z novo zahtevo, ki jo lahko vloži na podlagi prvega odstavka 91. člena ZVojI.
stroški brezplačne pravne pomoči - napotnica - oprava storitev - odvetniški stroški - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev tožbi
Napotnica se šteje za zahtevek odvetnika za plačilo nagrade za opravljeno delo in povrnitev stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi, in v obsegu dodeljene BPP, pri čemer sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov in torej odvetniku ne more priznati več, kot je zahteval v napotnici. Hkrati pa upravičenec s podpisom napotnice jamči, da je odvetnik opravil v napotnici naštete storitve in v navedenem obsegu.
V konkretni zadevi tožniku kot izvajalcu BPP po razveljavitvi kazenske sodbe po uradni dolžnosti ni bila izdana nova napotnica. Ker je tožnik tudi po razveljavitvi kazenske sodbe po uradni dolžnosti upravičencu nudil pravno pomoč v okviru, kot mu je bila z odločbo zagotovljena, bi toženka v konkretni zadevi zaradi izjemnosti situacije o upravičenosti do plačila zgolj na podlagi predloženega stroškovnika brez (nove) napotnice morala odločiti in ga ne a priori zavrniti, ker je tožnik že vrnil napotnico (in ni pridobil nove).
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnitev vloge - pogoji za kandidiranje - dopolnitev vloge
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa kot pravna podlaga navedeno le določilo javnega razpisa. Tožena stranka, ki je utemeljila svojo odločitev zgolj na določilu javnega razpisa, ki konkretne situacije ne ureja, ni pa uporabila relevantnih določb ZPOP-1 in ZUP, je ravnala nezakonito.
inšpekcijski ukrep - delo na črno - upravni postopek - kontradiktornost
ZUP v prvem odstavku 9. člena opredeljuje načelo zaslišanja stranke, ki pomeni, da je treba dati stranki pred izdajo odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki si pomembne za odločitev ter ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino zapisnika inšpekcijskega postopka. V ta namen mora na podlagi tretjega odstavka 146. člena ZUP uradna oseba, ki vodi postopek, stranki na ustni obravnavi ali izven nje pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti tudi, da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem (4. točka). Ustna obravnava mora biti razpisana vselej, če je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek 154. člena ZUP).
izplačilo sredstev - nepovratna sredstva - namenska raba
V omenjenem primeru ni šlo za to, da bi kršitev katerega pogoja povzročila zavrnitev celotnega zahtevka, ampak za sorazmerno odmerjeno sankcijo znižanja, ki je glede na obseg kršitev dosegla višino zahtevka za izplačilo.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - upravni spor - pravni interes
Tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vloženo tožbo, saj svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi ter odprava oz. razveljavitev v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe toženke in vrnitev zadeve v ponovni postopek, ne bi imeli nobenega učinka, saj je tožnik v vmesnem času že bil pogojno odpuščen s prestajanja kazni zapora.
sprejem v državljanstvo - ustavitev upravnega postopka - odpust iz državljanstva - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnem dejstvu, ali tožnik glede na svoje osebne okoliščine sploh lahko doseže odpust iz državljanstva Republike Srbije. Zato ni možen preizkus njegove zakonitosti z vidika pravilnosti uporabe 10. člena ZDRS.
sprejem v državljanstvo na podlagi naturalizacije - izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo - dejansko življenje v Sloveniji - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnica sklicuje tudi na vsebino svoje izjave v upravnem postopku 27. 1. 2020, do katere pa se tožena stranka v izpodbijani odločbi ni opredelila.Zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe. Ob takih okoliščinah pa izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnem dejstvu, torej o tožničinem dejanskem življenju z vidika zgornjih izhodišč in v njeni izjavi v upravnem postopku izpostavljenih osebnih okoliščin.
brezplačna pravna pomoč - nepremičnina - premoženjski cenzus - razpolaganje s premoženjem
Tudi s teleološko razlago določb ZBPP sodišče ne ugotavlja, da bi se lahko BPP dodelila osebi in njeni družini, ki sicer imata premoženje, ki presega premoženjski cenzus, ne pa dovolj samih prihodkov. Po določbah ZBPP se namreč gleda socialni položaj prosilca in njegove družine - njihov celovit premoženjski status, tj. tako prihodke kot premično in nepremično premoženje. Šele na tak način se doseže pravi namen 1. člena in ostalih členov ZBPP.
Sodišče poudarja, da razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, da se lahko nepremičnine obremeni z omejeno stvarno pravico, prav tako pa so nepremičnina ali deleži na njej lahko predmet obligacijskih pravic.
Namen predpisanih dokazil za izkazovanje pravice graditi je zagotoviti, da bo gradila zgolj oseba, ki svojo lastninsko ali drugo stvarno pravico dokazuje na način, ki ga zakonodajalec šteje za najbolj zanesljiv dokaz o njeni pravici. Investitor izkaže pravico graditi le na enega od načinov, ki jih določajo 6. točka prvega odstavka 43. člena GZ in 3. točka drugega, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena GZ in ne drugače.