dedna sposobnost - dedna nevrednost – dokazovanje – negativno dejstvo - napotitev na pravdo
Dedna nevrednost je izjema od splošnega pravila, da dedič ima dedno sposobnost. Dejstva, ki jih za odvzem sposobnosti dedovanja po zapustniku predvideva zakon, mora dokazati tisti, ki dedno nevrednost uveljavlja. Po logiki stvari drugačna odločitev ni možna, saj negativnega dejstva - da ne obstajajo razlogi za dedno nevrednost – ni mogoče dokazovati oz. bi bilo tako dokazovanje neprepričljivo.
Določbe ZNP in ZPP, ki se glede na določilo člena 37 ZNP smiselno uporabljajo v nepravdnih postopkih, ne določajo sprejema in izdaje posebnega sklepa, s katerim bi sodišče odločalo o vprašanjih procesnega vodstva, ko po predhodnem preizkusu ugotovi upravičenost predlagatelja za vložitev predloga za uvedbo nepravdnega postopka. Zato zoper tak sklep, ki je po vsebini sklep procesnega vodstva, ni pritožbe.
določitev nujne poti – ugotovljena služnost - načelo odprtega sojenja
Dejstvo, da je v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča vknjižena služnostna pravica vožnje osebnega avtomobila in peš hoje, ni ustrezna podlaga za zaključek, da ima gospodujoče zemljišče povezavo z javno cesto.
Naloga nepravdnega sodišča je, da v okviru materialnega procesnega vodstva predlagatelja seznani z metodami, sredstvi oz. dokazi, s katerimi je mogoče preveriti predlagateljevo argumentirano navedbo, da mu služnostna pravica ne omogoča dostopa do javne poti.
Ker je carinske dajatve špediter dolžan plačati za račun naročitelja, to pomeni, da sme zahtevati od naročitelja plačilo denarnega zneska, ki je (bil) potreben za izpolnitev naročila. Kot nepotrebne stroške je mogoče šteti zgolj tiste stroške, ki jih je špediter povzročil v primeru, če ni ravnal s potrebno skrbnostjo oziroma če ni ravnal v interesu svojega naročitelja.
Špediterjeva obveznost, da opozori na pomanjkljivost listin, namreč ne seže tako daleč, da bi moral špediter sam preverjati pristnost listin, ki so mu bile predložene.
Za kršitev pravice do enakega varstva pravic treba izkazati, da sodišče v podobnih primerih redno odločajo drugače, kot je bilo odločeno v konkretnem primeru, da je šlo za odstop od ustaljene sodne prakse brez utemeljenega razloga ter da odločitev ni pravilna.
Krog dedičev, ki dedujejo denacionalizirano premoženje, je določen s 1. odst. 78. člena ZDen. Ta člen določa, da se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju, torej sklepa o dedovanju. To pomeni, da so dediči osebe, ki so bile žive ob pravnomočnosti odločbe o dedovanju, če pa zapuščinski postopek ni bil izpeljan, ker ni bilo premoženja zapustnika, pa osebe, ki so bile žive ob smrti zapustnika.
prometna nezgoda v tujini – povzročitelj nezgode tujec – vozilo, zavarovano pri tuji zavarovalnici - oškodovanec slovenski državljan – pooblaščenec odgovornostne zavarovalnice
Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.
denacionalizacija - spor o sklenitvi sporazuma o izročitvi nadomestne nepremičnine - sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - obstoj sporazuma kot predhodno vprašanje
Vprašanje, ali sta stranki dosegli soglasje volj potrebno za sklenitev takega sporazuma je civilnopravno vprašanje, od katerega razrešitve ima v tej zadevi tožnica tudi pravno korist.
razpravljajoči sodnik – izdaja sodbe – zamenjava sodnika
Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi na naroku, na katerem je bila zadeva zaključena, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Res je, da ni mogoče glede na naravo stvari oziroma dejavnosti, na morskem dnu tekom dneva, ko se kopa večje število kopalcev, zagotoviti popolne varnosti v tem smislu, da na dnu ne bi bilo nevarnih predmetov, saj to lahko prinesejo tudi kopalci in je izkazano, da je druga toženka plažo, tudi morsko dno ob obali, vsakodnevno vsaj zjutraj in zvečer očistila, tudi s potapljači, vendar pa druga toženka spregleda, da njena naloga ni bila le, da očisti plažo tako da odstrani predmete na dnu, tedaj veljavni Pravilnik o varnosti v urejenih kopališčih (Ur.l. SRS št. 33/87), je v 6. členu nalagal, da mora biti dno vodnih površin v kopališčih do globine 1,7 metrov gladko in brez kotanj, in do globine 5,0 metrov v kopališču na sme biti predmetov in rastlinja. Ugotovljeno pa je, da ni bila na tistem mestu le steklenica, pač pa je vidljivost tožniku onemogočala tudi zamegljena morska voda, in se je na dnu nahajal pesek, kamenje in trava. To pa pomeni, da je bila v teh okoliščinah razbita steklenica manj vidna tudi zaradi trave, ki pa je ne bi smelo biti, čistiti bi jo morala druga toženka, gre torej za njeno neskrbnost, opustitev dolžnega ravnanja.
Ustreznih označb ni bilo. Kopalci bi se morali ravnati po določbah kopališkega reda in opozorilnih znakih na kopališču ter navodilih in opozorilih reševalca iz vode. Gre prav tako za opustitev ukrepov toženke, ki so bili namenjeni varnosti kopalcev.
obnova postopka – novi dokazi – ugodnejša odločba - formalni preizkus predloga za obnovo
Toženka je predlagala obnovo postopka, ker je pridobila možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.
Toženka ni navedla nobenih okoliščin, da ob zadostni skrbnosti, tega dokaza ne bi mogla predložiti že prej.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev - posebno premoženje - dokazno breme
Ker je premoženje, ki ga izvenzakonska partnerja pridobita z delom (eden ali drugi ali en in drugi, posebej ali skupno) v času trajanja izvenzakonske skupnosti, njuno skupno premoženje, in se po drugem odstavku 59. člena ZZZDR dohodki vsakega od njiju (vsi, ne le plača – osebni dohodek, temveč tudi dohodki od posebnega premoženja in sploh vsi dohodki), medsebojna pomoč (tudi v obliki preživljanja), skrb za ohranitev premoženja in vsaka druga oblika dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja ter druge okoliščine (med katerimi velja po ustaljeni sodni praksi izpostaviti /vsaj praviloma/ vlaganja daril in drugega posebnega premoženja partnerjev v skupno premoženje ter pomoč sorodnikov in prijateljev) upoštevajo pri določitvi deležev na skupnem premoženju (ob sicer domnevno enakem - po prvem odstavku 59. člena ZZZDR), je delež na vsem skupnem premoženju (praviloma) enak (načelo enotnosti skupnega premoženja), dokazno breme (kot vprašanje materialnega prava), da v času zakonske zveze pridobljeno premoženje ni skupno, na strani tistega, ki to okoliščino zatrjuje, enako velja za dokazno breme tistega, ki na skupnem premoženju zatrjuje drugačen delež od domnevno enakega.
Tožnica je sama povzročila nevarno situacijo, ki je bila za drugega udeleženca v prometni nezgodi nepričakovana in tudi neobvladljiva. Kot pešec je ravnala neustrezno, ko je prečkala vozišče, pa se pri tem ni prepričala, če to lahko varno stori.
sporazumna razveza zakonske zveze – sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa
Glede na obstoj sporazuma o razvezi ter priloženega pravno veljavnega in v predpisani obliki sklenjenega sporazuma o delitvi skupnega premoženja in preživljanju zakonca, so v obravnavani zadevi podani vsi pogoji za razvezo zakonske zveze.
postopek dopolnitve zemljiške knjige – listina o nastanku parcele
Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne, če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka in če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico.
protipravni odvzem prostosti – zadrževanje v avtomobilu
Izvršitveno dejanje protipravnega odvzema prostosti se lahko pojavi v več različnih oblikah. Storilec oškodovanca zapre tedaj, ko ga spravi v nek zaprt prostor, ima pa zaprtega tedaj, ko vzdržuje že obstoječe stanje odvzema prostosti. Prostost se vzame na drug način, lahko npr. z vklenitvijo, s privezanjem oškodovanca, odvzemom lestve osebi na visokem delu zgradbe, s hipnozo, narkozo in podobnim.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da se obdolženec na zahtevo oškodovanke ni hotel odstraniti iz njenega avtomobila ter da ga je peljala na Primorsko zaradi njegovega psihičnega pritiska, vendar je zmotno ocenilo, da je obdolženčeva prisotnost v avtomobilu predstavljala oviro, zaradi katere ni mogla izstopiti iz avtomobila. Dejstvo je namreč, da je imela oškodovanka vsaj na svoji strani možnost izstopiti iz avtomobila, saj za to ni bilo objektivnih ovir. Obdolženec oškodovanke ni zaklenil v avtomobil in je tudi s fizično silo ni zadrževal v vozilu oziroma ji preprečeval, da bi vozilo zapustila.
Zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu, ima pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca. Novelirani ZOZP, ki je stopil v veljavo 10.8.2002, je predpisal omejitev regresa na tedaj 2 milijona SIT (v EUR je to 8.345,85), ta znesek je bil zvišan na 12.000 EUR šele 27.6.2007. Ko je nastal zavarovalni primer, to je dne 24.8.2003, je že bila v veljavi novela ZOZP (ZOZP-A), in je treba za sporno pravno razmerje uporabiti predpis, ki limitira višino regresa na 2.000.000 SIT posebej, ker je ta omejitev veljala tudi v času vložitve tožbe v letu 2006 (tako tudi Vrhovno sodišče RS v odločbi opr. št. II Ips 615/2004 z dne 15.6.2006).
ZOR člen 185, 185/3, 189, 189/2. OZ člen 168, 168/3, 179, 336, 336/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča – protipravno ravnanje sodišča – protipraven odvzem stanovanja - nevknjiženo stanovanje, prodano na javni dražbi – originaren način pridobitve lastninske pravice - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – povrnitev premoženjske škode uporabnina za stanovanje – uporaba brez pravnega naslova – povrnitev najemnine za najem drugega stanovanja – izgubljeni dobiček – ugovor zastaranja – povrnitev nepremoženjske škode – odsotnost subjektivnih okoliščin
Ker je kupec na javni dražbi z domikom in izročitvijo na originaren način pridobil lastninsko pravico na stanovanju, je mogoča le reparacija škode z ustrezno denarno odškodnino.
Tožnica je tožbo umaknila neposredno potem, ko je toženec izpolnil tožbeni zahtevek, zato toženec ni upravičen do povračila stroškov po 158. členu ZPP, ampak se za povračilo stroškov uporabijo splošne določbe glede na uspeh strank v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSM0020925
URS člen 22, 72, 72/3. ZOR člen 154, 154/1, 156, 156/3, 200. ZPP člen 2, 2/1, 8, 224, 253, 254, 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZSS člen 74, 74/2. ZVO člen 5-6.2, 9, 78, 78/1.
odškodninska odgovornost – čezmerna obremenitev okolja – dovoljeni posegi v okolje – obstoj nove škode – zamudne obresti – odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo – opustitveno ravnanje - pravica do zdravega življenjskega okolja pomanjkljivosti v dokaznem postopku – neustrezna dokazna ocena – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – dokazovanje z izvedencem – materialno procesno vodstvo
78. člen ZVO nasprotno pa 9. člen ZVO vzpostavlja odškodninsko odgovornost le v primeru čezmernih obremenitev okolja.(1) Po prvem odstavku 9. člena ZVO je namreč povzročitelj čezmerne obremenitve okolja (t.j. obremenitve, ki presega predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje – 6.2. točka 5. člena ZVO) kazensko in odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom. Nadaljnjih predpostavk odškodninske odgovornosti citirano določilo ne določa, niti jih ZVO ne ureja v drugih določilih. Ureditev je primerljiva z ureditvijo iz tretjega odstavka 156. člena ZOR, ki kot posebnost odškodninskega prava določa obveznost povračila škode, čeprav ta izhaja iz opravljanja zakonite (dovoljene) dejavnosti. Gre za civilnopravno različico sodobnega načela na področju varstva okolja „povzročitelj obremenitve plača“.