Toženec je z izpodbijanima odločbama pravilno zavrgel zahtevo tožnice za priznanje pravice do invalidske pokojnine iz naslova zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri njeni upokojitvi v Republiki Srbiji, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga zadeve, na katero je tožnica opirala svojo zahtevo, pa se nista spremenila.
prometna nezgoda v tujini – povzročitelj nezgode tujec – vozilo, zavarovano pri tuji zavarovalnici - oškodovanec slovenski državljan – pooblaščenec odgovornostne zavarovalnice
Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0058455
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258, 258/2. OZ člen 186.
gospodarski spor - spor med gospodarsko družbo in članom organa upravljanja - odškodninska odgovornost članov uprave - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - protipravnost ravnanja - nedopustnost ravnanja - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - subjektivna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - uporaba pravnega standarda - standard vestnega in poštenega gospodarstvenika - navadna škoda - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - vmesna sodba - solidarna obveznost
Odškodninska odgovornost članov uprave je institut korporacijskega in ne obligacijskega prava. Odškodninska odgovornost članov uprave je posebna oblika odškodninske odgovornosti, ki izhaja iz posebnega statusa članov uprave. Ta posebni status ne izhaja toliko iz mandatnega razmerja članov uprave z delniško družbo, temveč predvsem iz akta o imenovanju, na podlagi katerega dobijo člani uprave upravičenje, da upravljajo in razpolagajo s premoženjem delniške družbe.
Za vzpostavitev odškodninske odgovornosti članov uprave mora tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da je tožena stranka kršila svoje dolžnosti (protipravnost), tožena stranka pa se lahko pred tem očitkom brani z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je pošteno in vestno izpolnjevala svoje dolžnosti (krivda). Možnost dokazovanja, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni, da se člani uprave pred odškodninsko odgovornostjo lahko branijo z razlogi, ki sodijo v njihovo sfero. To pa kaže na to, da je odškodninska odgovornost članov uprave bližje subjektivni kot objektivni odškodninski odgovornosti. Za objektivno odškodninsko odgovornost namreč velja, da se je odgovorna oseba lahko razbremeni le z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je vzrok za škodo dogodek oziroma ravnanje, ki je izven njene sfere.
Dejstva, navedena v predpravdnem izvedenskem mnenju, veljajo za priznana in s tem za ugotovljena, kolikor jih nasprotna stranka konkretizirano ne prereka.
Vprašanje, ali sta toženi stranki vestno in pošteno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni uporabo pravnega standarda in tako uporabo materialnega prava. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je na splošno ugotavljalo, ali sta toženi stranki sproti preverjali rezultate projekta, ki ga je izvajala svetovalna družba. V zvezi s spremljanjem projekta svetovalne družbe X je namreč v konkretnem primeru odločilno le vprašanje, ali sta toženi stranki ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika pri ugotavljanju, ali so bili dejansko doseženi prihranki, kakor jih je prikazovala svetovalna družba, in tako, ali so bili izpolnjeni pogoji za izplačilo pogodbenega honorarja.
URS člen 14, 23/1, 25, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179, 180, 181, 182.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do enakosti pred zakonom - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - osebnostna pravica
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je mogoče kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do enakosti pred zakonom, obravnavati v okviru duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic po 179. členu OZ.
poseg v čast in dobro ime – žalitev dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pisanje pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi
Ker OZ ne opredeljuje pojma žalitve dobrega imena in časti, se pri presoji vprašanja protipravnosti takšnih škodnih dogodkov sodna praksa nasloni na določbe KZ o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime.
delež na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju – okoliščine, ki vplivajo na velikost deleža na skupnem premoženju – obveznosti po prenehanju izvenzakonske skupnosti
Vsi izdatki po prenehanju izvenzakonske skupnosti pravdnih strank leta 2004, četudi mu nastajajo, ker mora kriti še obveznosti tožnice, namreč ne vplivajo na spremembo lastninskih deležev na nepremičnini, ampak ima tožnik zgolj obligacijski zahtevek nasproti tožnici, v kolikor meni, da mu nastaja strošek, za katerega je sicer odgovorna tožnica.
sodba na podlagi odpovedi –vročitev vabila tožeči stranki na poravnalni narok – podpisana vročilnica
Od odvetnika, ki je podpisal vročilnico, se pričakuje skrbnost dobrega strokovnjaka s tem tudi, da preveri, ali prevzeta pošiljka vsebuje vsa pisanja, ki so navedena na vročilnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0056856
OZ člen 70, 73, 75, 299, 299/1, 381, 921, 925, 928. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 458/4. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-04 člen 15.
zastopanje – učinki zastopanja – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – pooblastilo za zastopanje – posebna oblika pooblastila – zavarovalna pogodba – sklenitev pogodbe po pooblaščencu - sklenitev pogodbe v imenu drugega brez pooblastila
Pogodba je sklenjena po pooblaščencu tudi v primeru, da pooblastilo ni bilo dano vnaprej, zastopani pa je kasneje pravni posel odobril. Takšna pogodba zavezuje zastopanega in drugo pogodbeno stranko.
Ker določbe 925. člena OZ, ki določa, kdaj je zavarovalna pogodba sklenjena, ni mogoče razumeti kot določbe, ki predpisuje obličnost zavarovalne pogodbe, pisnost pooblastila oz. odobritve za veljavnost pravnega posla ni potrebna.
stvarna služnost vožnje in hoje – tožba na opustitev služnosti obračanja - nastanek služnosti prostega dostopa vožnje – služnostna pogodba za uporabo dvorišča – jasna pogodbena določila
Pogodbeno določilo ni sporno in je le zaveza novega lastnika na podlagi posamezne pogodbe, da bo z novim lastnikom po drugi pogodbi sklenil služnostno pogodbo za uporabo dvorišča zaradi dostopa do javne ceste.
Če med strankama, ki se pogajata za sklenitev (prodajne) pogodbe, razen predmeta in cene ni soglasja glede ostalih pogodbenih sestavin, pogodba še ni sklenjena.
Določbe o zaslišanju prič se pri zaslišanju strank ne uporabljajo neposredno, saj je treba upoštevati položaj strank v postopku. Ker stranki kot glavnemu procesnemu subjektu ni mogoče odreči pravice, da je prisotna na naroku (v nasprotnem primeru bi ji bila namreč kršena pravica do izjave), določba 1. odst. 238. čl. ZPP o ločenem zasliševanju ne pride v poštev.
ZPP člen 214, 358, 358/1, 358/1-2, 358/1-3, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 190, 197. SZ-1 člen 24.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi– zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – seja pritožbenega sodišča – drugače ugotovljeno dejansko stanje na drugi stopnji – neupravičena pridobitev – izdatek za drugega – obogatitev najemnika - verzija – aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Sodbe v postopku v sporih mahne vrednosti ni mogoče izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa lahko skladno z 2. odstavkom istega člena v zvezi z 2. in 3. točko 1. odstavka 358. člena ZPP senat sodišča druge stopnje na seji ugotovi drugačno dejansko stanje, kot sodišče prve stopnje, če je zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja posledica zmotne uporabe materialnega prava.
Odločilno pravno relevantno dejstvo za odločitev, ali je tožeča stranka aktivno legitimirana, da v svojem imenu in za svoj račun zahteva plačilo terjatve od tožene stranke – najemnika stanovanja, je torej dejstvo, ali je tožeča stranka plačala dolg iz svojih lastnih sredstev.
Določba 197. čl. OZ (izdatek za drugega) v ničemer ne pogojuje pravice povračila z zmoto plačnika.
ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest
Ker se je predlagatelj leta 1971 strinjal s potekom meje, kot je bila kasneje evidentirana v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi, tako določena meja predstavlja okoliščino, na podlagi katere je mogoče mejo določiti po močnejši pravici.
Ker je carinske dajatve špediter dolžan plačati za račun naročitelja, to pomeni, da sme zahtevati od naročitelja plačilo denarnega zneska, ki je (bil) potreben za izpolnitev naročila. Kot nepotrebne stroške je mogoče šteti zgolj tiste stroške, ki jih je špediter povzročil v primeru, če ni ravnal s potrebno skrbnostjo oziroma če ni ravnal v interesu svojega naročitelja.
Špediterjeva obveznost, da opozori na pomanjkljivost listin, namreč ne seže tako daleč, da bi moral špediter sam preverjati pristnost listin, ki so mu bile predložene.
Za kršitev pravice do enakega varstva pravic treba izkazati, da sodišče v podobnih primerih redno odločajo drugače, kot je bilo odločeno v konkretnem primeru, da je šlo za odstop od ustaljene sodne prakse brez utemeljenega razloga ter da odločitev ni pravilna.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba o preživljanju otrok – nujno preživljanje – regulacijska začasna odredba – izjemen ukrep
Tudi v postopkih v družinskih razmerjih morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj na nujne primere, tiste, ko sodišče ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
zapuščinski postopek - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedovanje novega premoženja
V primeru, ko je zapustnik neposredni denacionalizacijski upravičenec, mora sodišče pri dedovanju upoštevati specialna določila ZDen. Če pa je zapustnik zgolj dedič denacionalizacijskega upravičenca, dediči zapustnika njegovo premoženje dedujejo na podlagi določil 221. člena ZD, torej po režimu, kot je bilo izvedeno ostalo dedovanje zapustnikovega premoženja.
določitev nujne poti – ugotovljena služnost - načelo odprtega sojenja
Dejstvo, da je v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča vknjižena služnostna pravica vožnje osebnega avtomobila in peš hoje, ni ustrezna podlaga za zaključek, da ima gospodujoče zemljišče povezavo z javno cesto.
Naloga nepravdnega sodišča je, da v okviru materialnega procesnega vodstva predlagatelja seznani z metodami, sredstvi oz. dokazi, s katerimi je mogoče preveriti predlagateljevo argumentirano navedbo, da mu služnostna pravica ne omogoča dostopa do javne poti.
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, ne ločuje posamezne vrste vpisov in torej ta prepoved učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo) in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičninah, kjer je takšna zaznamba.
povrnitev škode – škoda iz prometne nesreče v tujini – odgovornostna zavarovalnica – pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju – predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka
V 42.j členu ZOZP je določeno, da oškodovanec lahko na odškodninski urad naslovi svoj odškodninski zahtevek, ko sta izpolnjena pogoja navedena v tem členu. V 42. k členu ZOZP pa je določen način izvrševanja odškodninskega zahtevka iz 42.j člena ZOZP. Iz citiranih določil ne izhaja, da bi imel oškodovanec pravico s tožbo zahtevati plačilo odškodnine od odškodninskega urada. Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.