Vsi tisti, ki jih je moč ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera opredeliti kot „rejce“, to je imetnike psa, so pasivno legitimirani v pravdi za povrnitev škode, ki jo povzroči pes.
Za sklenitev navidezne pogodbe mora biti podana volja pogodbenih strank, v konkretnem primeru volja pogodbenih strank, da s kupno pogodbo prikrijeta darilno pogodbo.
objektivna odgovornost železnic – železniška nesreča – železniški promet – nevarna dejavnost – oprostitev odgovornosti – neupravičeno zadrževanje na peronu – povrnitev nepremoženjske škode –osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
Ni dvoma, da železniški promet predstavlja nevarno dejavnost in je zaradi značilnosti železniškega prometa (zlasti vožnje po tirih in velike mase železniške kompozicije) presoja prepričljivosti škodnega dogodka v železniškem prometu podvržena najstrožjemu pravilu, kar pa ne pomeni, da je v vseh situacijah, nujna (avtomatična) posledica objektivna odgovornost železnice. V konkretnem primeru je neposredni vzrok škode res povoženje z vlakom, vendar ne zato, ker pomeni železniški promet nevarno dejavnost, pač pa zato, ker je oškodovanec sedel na železniškem peronu, na mestu, kjer je bilo označeno, da tega ne bi smel.
Tožnik kot očim oškodovanca nima pravice do povračila nepremoženjske škode v primeru smrti pastorka, saj ne sodi v krog upravičencev iz prvega odstavka člena 180 OZ
sodba na podlagi odpovedi –vročitev vabila tožeči stranki na poravnalni narok – podpisana vročilnica
Od odvetnika, ki je podpisal vročilnico, se pričakuje skrbnost dobrega strokovnjaka s tem tudi, da preveri, ali prevzeta pošiljka vsebuje vsa pisanja, ki so navedena na vročilnici.
dobra vera - zaupanje v zemljiško knjigo -pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje - konkurenca dveh pridobitnih naslovov - nacionalizacija
Če je kvalificirani posestnik posedoval nepremičnino toliko časa, kolikor je potrebno za priposestvovanje, pred nacionalizacijo, je pridobil lastninsko pravico na teh nepremičninah s priposestovanjem, čeprav so te nepremičnine kasneje postale družbena lastnina.
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje samo poštena oz. dobroverna oseba. V dobri veri je lahko le tisti, ki ne ve oz. mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiški knjigi ni točno. Ker toženci ob vrnitvi podržavljene nepremičnine in ob dedovanju niso bili v dobri veri, se mora njihova na podlagi odločbe o denacionalizaciji pridobljena lastninska pravica umakniti priposestvovani lastninski pravici tožeče stranke.
URS člen 14, 23/1, 25, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179, 180, 181, 182.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do enakosti pred zakonom - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - osebnostna pravica
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je mogoče kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do enakosti pred zakonom, obravnavati v okviru duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic po 179. členu OZ.
poseg v čast in dobro ime – žalitev dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pisanje pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi
Ker OZ ne opredeljuje pojma žalitve dobrega imena in časti, se pri presoji vprašanja protipravnosti takšnih škodnih dogodkov sodna praksa nasloni na določbe KZ o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0058455
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258, 258/2. OZ člen 186.
gospodarski spor - spor med gospodarsko družbo in članom organa upravljanja - odškodninska odgovornost članov uprave - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - protipravnost ravnanja - nedopustnost ravnanja - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - subjektivna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - uporaba pravnega standarda - standard vestnega in poštenega gospodarstvenika - navadna škoda - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - vmesna sodba - solidarna obveznost
Odškodninska odgovornost članov uprave je institut korporacijskega in ne obligacijskega prava. Odškodninska odgovornost članov uprave je posebna oblika odškodninske odgovornosti, ki izhaja iz posebnega statusa članov uprave. Ta posebni status ne izhaja toliko iz mandatnega razmerja članov uprave z delniško družbo, temveč predvsem iz akta o imenovanju, na podlagi katerega dobijo člani uprave upravičenje, da upravljajo in razpolagajo s premoženjem delniške družbe.
Za vzpostavitev odškodninske odgovornosti članov uprave mora tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da je tožena stranka kršila svoje dolžnosti (protipravnost), tožena stranka pa se lahko pred tem očitkom brani z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je pošteno in vestno izpolnjevala svoje dolžnosti (krivda). Možnost dokazovanja, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni, da se člani uprave pred odškodninsko odgovornostjo lahko branijo z razlogi, ki sodijo v njihovo sfero. To pa kaže na to, da je odškodninska odgovornost članov uprave bližje subjektivni kot objektivni odškodninski odgovornosti. Za objektivno odškodninsko odgovornost namreč velja, da se je odgovorna oseba lahko razbremeni le z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je vzrok za škodo dogodek oziroma ravnanje, ki je izven njene sfere.
Dejstva, navedena v predpravdnem izvedenskem mnenju, veljajo za priznana in s tem za ugotovljena, kolikor jih nasprotna stranka konkretizirano ne prereka.
Vprašanje, ali sta toženi stranki vestno in pošteno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni uporabo pravnega standarda in tako uporabo materialnega prava. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je na splošno ugotavljalo, ali sta toženi stranki sproti preverjali rezultate projekta, ki ga je izvajala svetovalna družba. V zvezi s spremljanjem projekta svetovalne družbe X je namreč v konkretnem primeru odločilno le vprašanje, ali sta toženi stranki ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika pri ugotavljanju, ali so bili dejansko doseženi prihranki, kakor jih je prikazovala svetovalna družba, in tako, ali so bili izpolnjeni pogoji za izplačilo pogodbenega honorarja.
ZOR člen 371. OZ člen 12, 31, 190, 346. ZTLR člen 21, 22, 23, 24, 25.
pridobitev lastninske pravice na podlagi skupne gradnje - neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja
Dokler sta tožnika hišo, ki so jo pravdne stranke skupaj zgradile, lahko uporabljala, še nista mogla biti prikrajšana zaradi svojih vlaganj v hišo in zemljišče, na katerih sta po njunih trditvah pridobila lastninsko pravico na originaren način. Ko pa jima je toženec to preprečil in - morebiti brez njune vednosti – nato prodal nepremičnino ter sam zadržal kupnino, pa je šele mogoče obravnavati nastalo dejansko situacijo kot razmerje neupravičene obogatitve na eni strani ter neupravičenega prikrajšanja na drugi strani. Šele z izpolnitvijo znakov neupravičene pridobitve je nastopil trenutek, ko sta tožnika lahko uveljavljala obogatitveni zahtevek.
uporaba nepremičnine - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine – ravnanje denacionalizacijskega zavezanca – tek zamudnih obresti od nadomestila
Zahtevek po 2. odst. 72. člena Zden predstavlja nadomestilo za izgubo koristi, ki bi jo upravičenci lahko dosegli, če bi nepremičnino sami uporabljali, pa je zaradi zakonske ureditve še niso mogli. Pri tem ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu, zato nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca ni pogoj za ugoditev zahtevku.
ZIZ člen 170, 170/2. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 49, 49/2, 280, 280/1, 280/2. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1.
izvršba na nepremičnine – začetek stečajnega postopka – prenehanje ločitvene pravice,pridobljene z izvršbo – pridobitev ločitvene pravice - ugovor stečajnega upravitelja
Z dnem zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ki je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa (po 5. členu ZZK-1 je to pri vpisih po uradni dolžnosti trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu), je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičninah in s tem ločitveno pravico.
URS člen 2, 15, 19, 35, 51. ZNP člen 1, 1/1, 37. ZDZdr člen 30, 30/1, 70.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - podaljšanje zadržanja - prisilna hospitalizacija - zadržanje brez privolitve
Poseg v človekove pravice mora biti vedno v skladu z načelom sorazmernosti, ki je priznano kot splošno ustavno načelo, izvedeno iz načela pravne države.
ZPP člen 120, 120/2, 257, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje – obveznost razpisati narok za vrnitev v prejšnje stanje – zaslišanje stranke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
V skladu z določbo 2. odstavka 120. člena ZPP sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Sodišče torej lahko izda sklep v katerem odloči o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje brez predlaganega naroka, samo v primeru obstoja enega od teh dveh razlogov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059198
OZ člen 922.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – AO plus zavarovanje – zavarovalni primer –prometna nesreča – uporaba motornega vozila – višina nepremoženjske škode
Škodni dogodek, v katerem je tožnik na nakladalni rampi prekrival cerado na vozilu, ki je bilo v teku, se je pa med prekrivanjem vozilo premaknilo, izpolnjuje vse elemente prometne nesreče. Splošni pogoji namreč ne določajo, da bi se moral voznik nahajati prav v zavarovanem vozilu, temveč je treba upoštevati vsa dejstva, ki pomenijo uporabo motornega vozila oz. v zvezi z njegovo uporabo (vožnja).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056831
SPZ člen 43, 44, 99. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 181, 189, 274, 337. sodišče : 3.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – ugotovitvena tožba – pravni interes – obstoj pravde - litispendenca – zavrženje tožbe
Ker sta toženca s pravnomočno sodbo v drugi zadevi dokazala, da sta lastnika spornega dela parcele, kjer je tožnik zatrjeval vznemirjanje in torej tožnik ni lastnik tega dela, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.
O oprostitvi plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi ZST-1, kar je nepravilno, saj ZST-1 v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, torej po ZST. Kljub temu je odločitev pravilna, saj se zakona vsebinsko v tem delu ne razlikujeta.
zapuščinski postopek – pritožbena novota v zapuščinskem postopku – dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Če pritožnik v pritožbi pojasni, da spada v zapuščino še drugo nepremično premoženje, ki s sklepom o dedovanju ni zajeto, gre za dovoljeno pritožbeno novoto.