zaznamba izvršbe - opustitev navedbe katastrske občine za nepremičnino v sklepu o izvršbi – odprava pomanjkljivosti – načelo formalnosti - načelo pravnega prednika – vpis proti imetniku pravice
Ko je zemljiškoknjižno sodišče upničino napako odpravilo, tako da je v nasprotju z izdanim sklepom o izvršbi v izpodbijanem sklepu navedlo pravi dolžničin drugi priimek, je kršilo ne samo načelo formalnosti postopka, na katerega se sklicuje pritožba, ampak tudi načelo pravnega prednika.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - predlog za izbris - veljavnost začasne odredbe
Iz sklepa o začasni odredbi ni razvidno, da bi ob predložitvi tega za vpis po uradni dolžnosti začasna odredba ne bila več veljavna. Četudi je veljavnost začasne odredbe časovno omejena, prenehanje začasne odredbe ni nastopilo avtomatično z iztekom časa za katerega je bila izdana, temveč mora sodišče, ki je začasno odredbo izdalo, (na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti), po poteku časa, za katerega je bila izdana, ustaviti postopek in razveljaviti opravljena dejanja.
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 57, 57/1, 57/2.
solidarnostna pomoč – daljša bolezen – dogovor med delodajalcem in sindikatom
Tožnik, ki je izpolnjeval pogoje za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni, je upravičen do plačila solidarnostne pomoči najmanj v višini 80 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece, kot je določena kot najnižja solidarnostna pomoč v panožni kolektivni pogodbi, ne glede na dejstvo, da se delodajalec in sindikat o višini te pomoči nista dogovorila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004479
ZP-1-UPB3 člen 81, 114. ZVCP-1 člen 132, 133, 133/1.
postopek o prekršku - odstop zadeve - udeleženec cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti - odklonitev
Res je sicer, da je obdolženec v obravnavani prekrškovni zadevi podal svoj zagovor pred krajevnim in stvarno pristojnim sodiščem v Ajdovščini, ki je kasneje iz razlogov smotrnosti (bivališče obdolženca na območju krajevne pristojnosti drugega sodišča, prav tako sedež predlagatelja in ostali dokazi) zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Novi Gorici, ki je tudi izvedlo nadaljnji postopek in izdalo sodbo, ki jo obdolženi s pritožbo izpodbija, vendar s tem ni bila zagrešena nobena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 155. čl. ZP-1, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. V skladu z določbo 81. člena ZP-1 namreč sodišče, ki je pristojno za storilca prekrška, določenega z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije, lahko izjemoma odstopi zadevo sodišču, na katerega območju storilec stalno ali začasno prebiva, če se bo tako lažje izvedel postopek. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo razumne razloge, sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa postopka, da se odloči o sporu o pristojnosti, ni sprožilo.
V skladu z določbami prvega odstavka 133. čl. ZVCP-1 obsega strokovni pregled zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu. Četrti odstavek navedenega člena pa določa, da mora v primeru, če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Zdravnik je torej tisti, ki presodi, v kakšnem obsegu bo strokovni pregled opravljen in ne obdolženec. Ta se je dolžan ravnati po odredbi policista in ne more pogojevati obsega strokovnega pregleda.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - uvajanje novih programov
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ni utemeljen, saj je tožena stranka dokazala utemeljen razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delo, ki ga je opravljala tožnica, je bilo potrebno zaradi širitve kapacitet, za takšno širitev je bilo treba instalirati nove proizvodne linije z vsemi stroji in napravami, na teh novih linijah oz. strojih pa pripraviti in vpeljati nove proizvode in tehnologije za izdelavo izdelkov za nove tipe vozil, ki jih je tožena stranka postopno vpeljevala v spornem obdobju.
ustavitev postopka – fikcija umika tožbe – izostanek z naroka
Ker tožnik na prvi narok za glavno obravnavo kljub izkazanemu vabilu ni pristopil, je odločitev sodišča prve stopnje, da se umik tožbe vzame na znanje in da se postopek ustavi, pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - bolniški stalež - socialni spor - pravnomočna sodba
Ob upoštevanju pravnomočne sodbe, izdane v socialnem sporu, s katero je bil tožniku za nazaj priznan bolniški stalež, je pravilen zaključek, da tožnik v spornem obdobju z dela ni izostal neupravičeno, tako da ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja, da bi bil podan razlog po 2. al. prvega odst. 111. čl. ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004480
ZP-1-UPB3 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 132, 132/1, 132/2, 132/5.
postopek o prekršku - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti - nova dejstva in dokazi odklonitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na pritožbene navedbe o vsebnosti etanola v oralnem pršilu Angal S le pripominja, da že količina etanola, ki ga navaja zagovornik (to je, da je v enkratnem odmerku do 157 mg etanola, kar je enakovredno do 4,3 ml piva in manj kot 2 ml vina), pove, da gre za nepomembne količine etanola v navedenem oralnem pršilu, poleg tega pa iz obdolženčevega zagovora pred sodiščem prve stopnje ne izhaja, da bi neposredno pred samim preizkusom alkoholiziranosti z alkotestom to pršilo uporabil. Subjektivna obdolženčeva ocena, da se je počutil povsem treznega in sposobnega za vožnjo osebnega avtomobila, ne vzdrži kritične presoje. Iz izpodbijane sodbe je razvidno, da je obdolženi imel kot voznik osebnega avtomobila v cestnem prometu v organizmu najmanj 1,10 mg alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob preračunu pomeni najmanj 2,31 promila alkohola na kilogram krvi. Pri taki koncentraciji alkohola v organizmu pa je dokazano vsak voznik nesposoben za varno vožnjo.
razveza pogodbe o zaposlitvi – sprememba okoliščin – sprememba prebivališča
Tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, to je zaradi spremembe stalnega prebivališča delavca (tožene stranke) in posledičnega povečanja stroškov prevoza na delo z dela za delodajalca (tožeče stranke), ni utemeljen, ker ZDR v določbi, ki izrecno določa načine prenehanja delovnega razmerja, možnosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin ne vsebuje. V primeru spremenjenih okoliščin se namreč predvideva sprememba oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
ZP-1 v določbah 129.a člena omogoča izjemo od načela, da mora biti obdolženec pred izdajo sodbe zaslišan. Res je, da je v šestem odstavku citiranega člena določeno, da mora ugovor (kot obvezno vsebino) vsebovati le navedbo sodbe, izdane v skrajšanem postopku in podpis pritožnika, vendar pa glede na določbo sedmega odstavka citiranega člena iz katere je razvidno, da obdolženec lahko ugovoru priloži pisni zagovor ali zahteva, da ga sodišče zasliši, ni dvoma, da mora pritožnik izrecno zahtevati, da ga sodišče zasliši. Glede na to, da je obdolženi v ugovoru zoper takšno sodbo zgolj predlagal, da jo sodišče razveljavi in nadaljuje redni sodni postopek, ni pa podal ne pisnega zagovora niti zahteval, da ga sodišče zasliši, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo brez obdolženčevega zaslišanja ter po preizkusu sodbe glede kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, obdolženčev ugovor kot neutemeljen zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056801
SZ-1člen 98, 111, 112, 112/2. OZ člen 101, 119.
najemna pogodba za določen čas – nezakonita uporaba stanovanja – izselitev iz stanovanja – povrnitev vlaganj – sporazum o vlaganjih – povrnitev vlaganj pod pogojem – oderuško določilo
Zakon določa, da lastnik ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne lastnih vlaganj, le v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Toženca bivata v nepremičnini brez ustreznega pravnega naslova. Sodišču prve stopnje se z vprašanjem vlaganj v stanovanje ne bi bilo treba ukvarjati.
ZPP člen 141, 142, 394, 394-2, 396, 396/1, 396/1-2. ZIZ člen 42, 42/3.
obnova postopka - obnovitiveni razlog - nepravilna vročitev odločbe - stanovanje in prebivališče - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - obvestitev o spremembi prebivališča
Če bi tožena stranka izkazala, da se je z navedenega naslova preselila, preden ji je bila vročena tožba z uporabo instituta fikcije vročitve, bi bila obnova postopka dovoljena iz razloga po 2. tč. 394. čl. ZPP. Ni pa mogoče obnoviti postopka takrat, kadar stranka trdi, da je bila vročitev sodbe opravljena nepravilno in da torej sodba ni postala pravnomočna in izvršljiva. Za tak primer je predvidena razveljavitev potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti.Opustitev spremembe formalnega prebivališča v centralnem registru prebivalstva ima posledice zgolj na upravnem področju, ne pa tudi na civilnopravnem. Takšnih posledic ne more imeti niti opustitev obvestitve pošte o spremenjenem prebivališču.
Tožbeni zahtevek za plačilo iz naslova neupravičene obogatitve zoper toženo stranko – delodajalca ni utemeljen, saj tožena stranka za delo za sindikat in društvo, ki ga je tožnica po soglasju direktorice opravljala med delovnim časom, ni dobila plačila in tako ni bila obogatena.
vknjižba lastninske pravice – preoblikovanje pravne osebe – pravno nasledstvo
Ker še ni prišlo do avtomatičnega prenosa podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo, je pritožbeno sodišče z vpogledom v poslovni register preverilo, da je predlagateljica pravna naslednica v zemljiško knjigo vpisane pravne osebe.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila tretjemu - pogoji za izrek stranske sankcije
V skladu z določbo drugega odstavka 25. čl. ZP-1 se smejo vzeti predmeti, ki so bili uporabljeni za prekršek, tudi, če niso storilčeva last, s tem, da morajo biti za odvzem izpolnjeni še dodatni razlogi, to je, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je razlog za izrek stranske sankcije odvzema predmeta – vozila varovanje življenja in zdravja ljudi, saj je bil obdolženi že večkrat kaznovan zaradi hujših prekrškov, kot so: vožnja pod vplivom alkohola, prekoračitve hitrosti in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja (iz izpisa EKT je razvidnih 21 sodb zaradi tovrstnih prekrškov). Glede na to, da obdolženi prekrške ponavlja, pri čemer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ob storitvah prekrškov uporablja vozila, ki niso njegova last, je tako pravilna presoja, da je odvzem vozila utemeljen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004469
ZP-1-UPB3 člen 163. ZVCP-1 člen 44, 44/1, 234.
postopek o prekršku - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - prednost na križišču
Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da so bila odločilna dejstva v sodbi sicer pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo (7. odst. 163. čl. ZP-1). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da obdolženi, ki je videl prometni znak pred križiščem in vedel, da z neprednostne pelje na prednostno cesto, s tem, ko je počasi lezel v križišče, prekrška, ki se mu ga očita z obdolžilnim predlogom predlagateljice postopka, ni storil. Nikakršnega dvoma ni, da bi moral obdolženec, ki se je vključeval v promet na prednostni cesti, pustiti mimo vsa vozila, ki so v tistem trenutku vozila po prometnem pasu na katerega se je vključeval. Glede na to, da je obdolženi zapeljal v križišče, kljub temu, da je vedel, da nima prednosti, pa ni nikakršnega dvoma, da je kritično situacijo povzročil prav obdolženi. V skladu z določbami drugega odstavka 2. čl. ZVCP-1 sme vsak udeleženec cestnega prometa pričakovati, da bodo vsi udeleženci cestnega prometa ravnali v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa. Tako bi bilo v obravnavani zadevi pričakovano ravnanje obdolženca, da bi ob vključevanju v promet na prednostni cesti pustil mimo vozilo oškodovanca, ki je v tistem času vozil po prometnem pasu na katerega se je obdolženi vključeval. Tudi če drugi udeleženec prometne nesreče ne bi vozil s primerno hitrostjo (obdolženi s tem v zvezi ni predlagal nobenih dokazov), bi s tem lahko sicer kršil določbe o hitrosti vožnje, zgolj takšna okoliščina, pa sama po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da je obdolženi zaradi kršitve določbe 44. čl. ZVCP-1 povzročil prometno nesrečo prve kategorije, torej prometno nesrečo, pri kateri je nastala samo materialna škoda (1. alineja 2. odst. 134. čl. ZVCP-1).
Upnik v predlogu za odlog izvršbe ni navedel nikakršnega razloga za odlog, zato ni verjetno izkazal potrebnosti odloga in njegovi stroški za sestavo predloga niso potrebni stroški za izvršbo.
Višje sodišče je ocenilo, da storilec globe ni sposoben plačati, zato je predlogu storilca ugodilo in odločilo, da se globa nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti v trajanju 135 ur. S tem v zvezi je pozvalo Center za socialno delo K., da sodišču v 30 dneh sporoči organizacijo, ki bo storilcu omogočila opravljanje nalog (4. odst. 202.c čl. ZP-1), da bo lahko izdan ustrezen sklep. Dne 18. novembra 2009 je višje sodišče prejelo obvestilo Centra za socialno delo K., iz katerega izhaja, da je storilec dne 11. novembra 2009 na zapisnik izjavil, da je bil seznanjen z namenom vabila, da so mu bile izvajalske organizacije predstavljene, vendar bi kazen rad poravnal na obroke. Glede na takšno ravnanje storilca se šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti zato je višje sodišče njegovo pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo.