redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - kriteriji za izbiro
Tožena stranka je pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga spoštovala rok za podajo odpovedi, saj je tožnici pogodbo odpovedala v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga, ki je nastal, ko je tožena stranka dokončno uredila medsebojna razmerja z družbo, na katero je prenesla opravljanje dela, ki ga je pred odpovedjo opravljala tožnica.
OZ člen 6, 6/1, 122, 610, 610/1, 610/2, 611, 611/2. SPZ člen 49.
najemno razmerje – prodaja nepremičnine dane v najem – nov zakupodajalec – sklenitev prodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice na predmetu danem v najem– vknjižba v zemljiško knjigo – prenos najemne pogodbe – obvestilo o odtujitvi v zakup dane stvari
Za zakupnika je posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, posel, sklenjen med tretjimi osebami, zato je njegov položaj podoben položaju dolžnika pri odstopu terjatve. Šele z obvestilom (naznanitvijo) prenosa lastninske pravice postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Po prejetem obvestilu mora najemnik svojo obveznost plačila najemnine plačati samo pravemu zakupodajalcu. Ko je najemnik enkrat obveščen o odtujitvi stvari, ki jo ima v zakupu, se mora na obvestilo zanesti in ga spoštovati ter od tega trenutka dalje plačevati najemnino novemu zakupodajalcu.
neprostovoljna hospitalizacija - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – sprejem na zdravljenje brez privolitve
Neprostovoljna hospitalizacija pomeni omejitev ustavnih pravic do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja. Ker gre za hud poseg v človekove pravice, zakon predvideva sodno kontrolo nad tovrstnih omejevanjem človekove svobode.
Sodišče svojo kontrolno funkcijo opravi le, če vsebinsko presodi, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve. Prepis zakonskih pogojev za sprejem na zdravljenje brez privolitve ne predstavlja vsebinske presoje.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - začetek izplačevanja
Ker tožnik, poleg pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, izpolnjuje tudi pogoje za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine, je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju te pravice pravilna. Tožena stranka bo na podlagi te odločitve v posebnem postopku ugotovila, kdaj je tožnik pričel delati s krajšim delovnim časom od polnega, odmerila delno invalidsko pokojnino in odločila o pričetku izplačevanja in višini delne invalidske pokojnine.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056797
ZD člen 43, 163, 221, 221/1. ZPP člen 337.
dodatni sklep o dedovanju - navajanje dejstev in dokazov v zapuščinskem postopku – dedna nevrednost - prekluzija – nedovoljena pritožbena novota – navedbe v postopku izdaje dodatnega sklepa o dedovanju
Pritožnika nista dokazala, da dedne nevrednosti ne bi mogla uveljavljati pred zapuščinskim sodiščem, njuna trditev, da sta to uveljavljala, pa se je izkazala za neresnično. Pritožbeno uveljavljanje dedne nevrednosti je zato pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
Tožbeni zahtevek za plačilo iz naslova neupravičene obogatitve zoper toženo stranko – delodajalca ni utemeljen, saj tožena stranka za delo za sindikat in društvo, ki ga je tožnica po soglasju direktorice opravljala med delovnim časom, ni dobila plačila in tako ni bila obogatena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004460
ZVCP-1 člen 132, 132/1, 132/5, 132/13. ZPol člen 3, 3/1. ZP-1-UPB3 člen 22, 202a, 202a/5.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - zaslišanje obdolženca - odredba policista za preverjanje psihofizičnega stanja
Ker je bil podan sum vožnje pod vplivom alkohola, so bili policisti dolžni in upravičeni odrediti preizkus alkoholiziranosti, ko so obdolženca s patruljnim vozilom dohiteli, ko je parkiral pred hišo v P. št. 31 in zapuščal vozilo. Da je bil razlog za odreditev preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom utemeljen, kaže tudi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, iz katerega je razvidno, da je elektronski alkotest pokazal rezultat 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, čeprav se obdolženec z rezultatom preizkusa ni strinjal in ni hotel podpisati zapisnika. Glede na takšno ravnanje obdolženca je bila odreditev strokovnega pregleda, s katerim bi se preverilo, ali je obdolženi vozil pod vplivom alkohola, zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ni podlage za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, če je nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja nastala kot posledica aktivnosti delodajalca, konkretno ukinitve delovnega mesta v času, ko teče sodni postopek v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, zlasti ne v primeru, če delodajalec išče nove delavce za delovna mesta, za katera se zahteva enaka izobrazba, kot jo ima delavec, ki je prejel izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega je v konkretnem primeru izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita ni le iz formalnih razlogov, ampak tudi, ker ni dokazan obstoj utemeljenega razloga za njeno podajo, kar pomeni, da izguba zaupanja delodajalca ni utemeljena.
razveza pogodbe o zaposlitvi – sprememba okoliščin – sprememba prebivališča
Tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, to je zaradi spremembe stalnega prebivališča delavca (tožene stranke) in posledičnega povečanja stroškov prevoza na delo z dela za delodajalca (tožeče stranke), ni utemeljen, ker ZDR v določbi, ki izrecno določa načine prenehanja delovnega razmerja, možnosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin ne vsebuje. V primeru spremenjenih okoliščin se namreč predvideva sprememba oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Višje sodišče je ocenilo, da storilec globe ni sposoben plačati, zato je predlogu storilca ugodilo in odločilo, da se globa nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti v trajanju 135 ur. S tem v zvezi je pozvalo Center za socialno delo K., da sodišču v 30 dneh sporoči organizacijo, ki bo storilcu omogočila opravljanje nalog (4. odst. 202.c čl. ZP-1), da bo lahko izdan ustrezen sklep. Dne 18. novembra 2009 je višje sodišče prejelo obvestilo Centra za socialno delo K., iz katerega izhaja, da je storilec dne 11. novembra 2009 na zapisnik izjavil, da je bil seznanjen z namenom vabila, da so mu bile izvajalske organizacije predstavljene, vendar bi kazen rad poravnal na obroke. Glede na takšno ravnanje storilca se šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti zato je višje sodišče njegovo pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo.
vknjižba lastninske pravice – preoblikovanje pravne osebe – pravno nasledstvo
Ker še ni prišlo do avtomatičnega prenosa podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo, je pritožbeno sodišče z vpogledom v poslovni register preverilo, da je predlagateljica pravna naslednica v zemljiško knjigo vpisane pravne osebe.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek o bistveni kršitvi določb postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo, ker ga ni pozvalo da odpravi pomanjkljivosti, ni utemeljen. Tako bi moralo ravnati sodišče le, če bi bila vloga nerazumljiva in ne bi obsegala vsega, kar je treba, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Pritožnikova zahteva za sodno varstvo obsega vse, kar je potrebno, da jo sodišče lahko obravnava (61. čl. v zvezi s 153. čl. ZP-1). Ker pa ne vsebuje konkretnih navedb glede dejanskega stanja prekrškov, jo je sodišče prve stopnje lahko preizkusilo le v okviru preizkusa, ki ga mora opraviti po uradni dolžnosti (62.a čl. ZP-1). Ker je ob preizkusu ugotovilo, da ni podana nobena izmed kršitev iz 62. čl. ZP-1 (niso bile kršene materialne določbe zakona) niti ni podana nobena od kršitev, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (62.a čl. ZP-1), je okrajno sodišče kot instanca prekrškovnemu organu pravilno razsodilo, da storilčeva zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004469
ZP-1-UPB3 člen 163. ZVCP-1 člen 44, 44/1, 234.
postopek o prekršku - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - prednost na križišču
Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da so bila odločilna dejstva v sodbi sicer pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo (7. odst. 163. čl. ZP-1). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da obdolženi, ki je videl prometni znak pred križiščem in vedel, da z neprednostne pelje na prednostno cesto, s tem, ko je počasi lezel v križišče, prekrška, ki se mu ga očita z obdolžilnim predlogom predlagateljice postopka, ni storil. Nikakršnega dvoma ni, da bi moral obdolženec, ki se je vključeval v promet na prednostni cesti, pustiti mimo vsa vozila, ki so v tistem trenutku vozila po prometnem pasu na katerega se je vključeval. Glede na to, da je obdolženi zapeljal v križišče, kljub temu, da je vedel, da nima prednosti, pa ni nikakršnega dvoma, da je kritično situacijo povzročil prav obdolženi. V skladu z določbami drugega odstavka 2. čl. ZVCP-1 sme vsak udeleženec cestnega prometa pričakovati, da bodo vsi udeleženci cestnega prometa ravnali v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa. Tako bi bilo v obravnavani zadevi pričakovano ravnanje obdolženca, da bi ob vključevanju v promet na prednostni cesti pustil mimo vozilo oškodovanca, ki je v tistem času vozil po prometnem pasu na katerega se je obdolženi vključeval. Tudi če drugi udeleženec prometne nesreče ne bi vozil s primerno hitrostjo (obdolženi s tem v zvezi ni predlagal nobenih dokazov), bi s tem lahko sicer kršil določbe o hitrosti vožnje, zgolj takšna okoliščina, pa sama po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da je obdolženi zaradi kršitve določbe 44. čl. ZVCP-1 povzročil prometno nesrečo prve kategorije, torej prometno nesrečo, pri kateri je nastala samo materialna škoda (1. alineja 2. odst. 134. čl. ZVCP-1).
ZPP člen 141, 142, 394, 394-2, 396, 396/1, 396/1-2. ZIZ člen 42, 42/3.
obnova postopka - obnovitiveni razlog - nepravilna vročitev odločbe - stanovanje in prebivališče - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - obvestitev o spremembi prebivališča
Če bi tožena stranka izkazala, da se je z navedenega naslova preselila, preden ji je bila vročena tožba z uporabo instituta fikcije vročitve, bi bila obnova postopka dovoljena iz razloga po 2. tč. 394. čl. ZPP. Ni pa mogoče obnoviti postopka takrat, kadar stranka trdi, da je bila vročitev sodbe opravljena nepravilno in da torej sodba ni postala pravnomočna in izvršljiva. Za tak primer je predvidena razveljavitev potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti.Opustitev spremembe formalnega prebivališča v centralnem registru prebivalstva ima posledice zgolj na upravnem področju, ne pa tudi na civilnopravnem. Takšnih posledic ne more imeti niti opustitev obvestitve pošte o spremenjenem prebivališču.
redni postopek – postopek v sporih majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Na podlagi 5. odstavka 130. člena ZPP-D se v primeru, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona (to je pred 1. 10. 2008) po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000 EUR, postopek nadaljuje po določba zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Vrednost tega spora je ocenjena na 1.461,40 EUR. Po novih določbah gre v tej zadevi torej za spor majhne vrednosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004484
ZP-1-UPB3 člen 136, 136/5. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
postopek o prekršku - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog - ustavitev postopka - razumen dvom
Obdolženec je ob podajanju svojega zagovora dne 16. junija 2009, v dokaz, da je dne 21. januarja 2009 s poslovnim partnerjem v njegovem vozilu kot sopotnik odpotoval na službeno potovanje v Nemčijo od koder se je vrnil 23. januarja 2009, predložil potni nalog z obračunom potnih stroškov za navedene tri dni, iz katerih je razvidno, da je dne 21. januarja 2009 odpotoval s P. v Nemčijo ob 6.30 uri in je glede na opis poti izkazal razumen dvom glede domnevanega dejstva, da je on storilec očitanega prekrška. Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče na podlagi določbe 5. točke prvega odstavka 136. čl. ZP-1, postopek zoper obdolženega S. T. zaradi prekrška po določbi e. točke desetega odstavka 32. čl. ZVCP-1, začet na obdolžilni predlog SE za nadzor prometa z dne 5. aprila 2009, ustavilo, ker ni dokazano, da je prekršek storil obdolženec.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila tretjemu - pogoji za izrek stranske sankcije
V skladu z določbo drugega odstavka 25. čl. ZP-1 se smejo vzeti predmeti, ki so bili uporabljeni za prekršek, tudi, če niso storilčeva last, s tem, da morajo biti za odvzem izpolnjeni še dodatni razlogi, to je, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je razlog za izrek stranske sankcije odvzema predmeta – vozila varovanje življenja in zdravja ljudi, saj je bil obdolženi že večkrat kaznovan zaradi hujših prekrškov, kot so: vožnja pod vplivom alkohola, prekoračitve hitrosti in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja (iz izpisa EKT je razvidnih 21 sodb zaradi tovrstnih prekrškov). Glede na to, da obdolženi prekrške ponavlja, pri čemer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ob storitvah prekrškov uporablja vozila, ki niso njegova last, je tako pravilna presoja, da je odvzem vozila utemeljen.