teritorialno nespremenjene občine - krajevne skupnosti in ožji deli občin na območju novih občin - novoustanovljene občine
Z novelo ZUODNO-B je prišlo do spremembe teritorialne mreže občin, pri čemer pa je veliko občin, med njimi tudi MOK ostalo teritorialno nespremenjenih. Za te občine pa določba prvega odstavka 3. člena ZUODNO-B ne velja, marveč se uporablja zgolj za krajevne skupnosti in ožje dele občin, na območju novih občin, ki so bile ustanovljene s to zakonsko novelo. Novoustanovljene občine po tem predpisu so namreč lahko le tiste občine, katerih območje se je z zakonsko novelo ZUODNO-B spremenilo.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 159, 202, 202a. ZKP člen 76, 76/2, 76/3.
postopek o prekršku - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pritožba - nepopolna vloga
Vsaka pomanjkljivost glede sestavin pritožbe ni razlog za pozivanje pritožnika na odpravo nepopolnosti. Če pritožnik v pritožbi za svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča ne navaja nobenih konkretnih razlogov, pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano odločitev v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. čl. ZP-1.
Vložitve tožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, zaradi katere bi se po 8. odstavku 112. člena ZPP lahko štelo, da je bila tožba pravočasno vložena, ker je tožbo ne samo poslal napačnemu sodišču, ampak jo je tudi napačno naslovil, kar kaže na njegovo nezadostno skrbnost pri vložitvi tožbe.
Očitna pomota vložnika (ali nevednost vložnika, ki nima kvalificiranega pooblaščenca), zaradi katere se šteje, da je bila vloga, ki je vezana na rok, in jo je nepristojno sodišče prejelo pred iztekom roka, pristojno pa po izteku roka, vendarle pravočasno vložena, je izjema od splošnega pravila iz 1. odstavka 112. člena ZPP, po katerem je vloga, vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Dejstvo, da gre za izjemo, terja njeno restriktivno razlago.
postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - izostanek z naroka za glavno obravnavo - neupravičen izostanek - fikcija umika
Opravičiti izostanek pomeni navesti razloge, zaradi katerih se obdolženka naroka ne bo mogla udeležiti, in k temu predložiti tudi ustrezna dokazila. Zgolj navedba razloga izostanka za opravičilo ne zadošča.
Čeprav predelano motorno vozilo predstavlja hujšo obliko ogrožanja varnosti voznika in drugih udeležencev cestnega prometa, to ni odločilna okoliščina pri odločanju sodišča o tem, ali naj obdolžencu izreče tudi stransko sankcijo odvzema predmetov. Ker je odvzem predmetov določen kot sankcija v smislu kazni in ne več kot varstveni ukrep, mora sodišče v primeru, ko izrek stranske sankcije odvzema predmetov ni predpisan obligatorno in gre za predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom, ki so storilčeva last, upoštevati splošna pravila za odmero sankcij.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Presoja pogojev za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom ustanove brez privolitve.
OZ člen 6, 6/1, 122, 610, 610/1, 610/2, 611, 611/2. SPZ člen 49.
najemno razmerje – prodaja nepremičnine dane v najem – nov zakupodajalec – sklenitev prodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice na predmetu danem v najem– vknjižba v zemljiško knjigo – prenos najemne pogodbe – obvestilo o odtujitvi v zakup dane stvari
Za zakupnika je posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, posel, sklenjen med tretjimi osebami, zato je njegov položaj podoben položaju dolžnika pri odstopu terjatve. Šele z obvestilom (naznanitvijo) prenosa lastninske pravice postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Po prejetem obvestilu mora najemnik svojo obveznost plačila najemnine plačati samo pravemu zakupodajalcu. Ko je najemnik enkrat obveščen o odtujitvi stvari, ki jo ima v zakupu, se mora na obvestilo zanesti in ga spoštovati ter od tega trenutka dalje plačevati najemnino novemu zakupodajalcu.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek o bistveni kršitvi določb postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo, ker ga ni pozvalo da odpravi pomanjkljivosti, ni utemeljen. Tako bi moralo ravnati sodišče le, če bi bila vloga nerazumljiva in ne bi obsegala vsega, kar je treba, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Pritožnikova zahteva za sodno varstvo obsega vse, kar je potrebno, da jo sodišče lahko obravnava (61. čl. v zvezi s 153. čl. ZP-1). Ker pa ne vsebuje konkretnih navedb glede dejanskega stanja prekrškov, jo je sodišče prve stopnje lahko preizkusilo le v okviru preizkusa, ki ga mora opraviti po uradni dolžnosti (62.a čl. ZP-1). Ker je ob preizkusu ugotovilo, da ni podana nobena izmed kršitev iz 62. čl. ZP-1 (niso bile kršene materialne določbe zakona) niti ni podana nobena od kršitev, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (62.a čl. ZP-1), je okrajno sodišče kot instanca prekrškovnemu organu pravilno razsodilo, da storilčeva zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - bolniški stalež - socialni spor - pravnomočna sodba
Ob upoštevanju pravnomočne sodbe, izdane v socialnem sporu, s katero je bil tožniku za nazaj priznan bolniški stalež, je pravilen zaključek, da tožnik v spornem obdobju z dela ni izostal neupravičeno, tako da ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja, da bi bil podan razlog po 2. al. prvega odst. 111. čl. ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056797
ZD člen 43, 163, 221, 221/1. ZPP člen 337.
dodatni sklep o dedovanju - navajanje dejstev in dokazov v zapuščinskem postopku – dedna nevrednost - prekluzija – nedovoljena pritožbena novota – navedbe v postopku izdaje dodatnega sklepa o dedovanju
Pritožnika nista dokazala, da dedne nevrednosti ne bi mogla uveljavljati pred zapuščinskim sodiščem, njuna trditev, da sta to uveljavljala, pa se je izkazala za neresnično. Pritožbeno uveljavljanje dedne nevrednosti je zato pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
vknjižba lastninske pravice – preoblikovanje pravne osebe – pravno nasledstvo
Ker še ni prišlo do avtomatičnega prenosa podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo, je pritožbeno sodišče z vpogledom v poslovni register preverilo, da je predlagateljica pravna naslednica v zemljiško knjigo vpisane pravne osebe.
ZD člen 207, 210, 210/3. ZPP člen 124, 126, 224, 224/1, 337/1. OZ člen 50, 558. ZN člen 48.
zapuščinska obravnava – zapisnik kot javna listina – javna listina – odklonitev podpisa zapisnika – pripomba zoper vsebino zapisnika – obseg zapuščine – oblika pogodb o dosmrtnem preživljanju – ničnost pogodb – upravitelj zapuščine – primernost in sposobnost za upravljanje dediščine – pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Pritožnik, ki je sicer brez razloga odklonil podpis zapisnika zapuščinske obravnave, ne more uspešno izpodbiti resničnosti zapisanega v njem, saj ni predložil nobenih dokazov za svoje trditve.
V postopku na prvi stopnji ustreznosti predlagane upraviteljice zapuščine dedič ni oporekal. Ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da ni sposobna skrbeti za dediščino. Navajal je le dejstva, zaradi katerih bi bil on primeren za upravitelja dediščine.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL0066512
ZP-1 člen 68, 69, 69/1, 90, 90/1. ZVCP-1 člen 32, 32/7, 32/7-b, 32/9, 32/9-d.
hitrost vožnje – meroslovne zahteve za merilnike hitrosti – okoliška temperatura – pravice obrambe – pravice obdolženca – zaslišanje obdolženca – načelo materialne resnice
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tistega, ki je materialnopravno relevanten in čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti. Za pošteno sojenje je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interes so predmet sodnega postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljena. Sodišče pa glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost.
Sistem Provida 2000 je res občutljiv na temperaturne spremembe, zaradi česar je pri njegovi uporabi treba upoštevati zahteve iz navodil za uporabo, vendar pa ne iz razloga, ker bi temperaturne spremembe v zimskem času vplivale na pravilnost meritev s tem merilnim sistemom, temveč zato, ker se lahko v primeru, da se kasete v vozilo prinesejo iz toplega prostora, zaradi temperaturne razlike med kaseto in video rekorderjem, trak kasete zlepi z glavo video rekorderja, zaradi česar pri nizkih temperaturah (pod 0°C) kaset ni dovoljeno puščati v video rekorderju in v vozilu, temveč je priporočljivo, da se vozilo predhodno ogreje oziroma da je vozilo redno garažirano.
ZP-1 v določbah 129.a člena omogoča izjemo od načela, da mora biti obdolženec pred izdajo sodbe zaslišan. Res je, da je v šestem odstavku citiranega člena določeno, da mora ugovor (kot obvezno vsebino) vsebovati le navedbo sodbe, izdane v skrajšanem postopku in podpis pritožnika, vendar pa glede na določbo sedmega odstavka citiranega člena iz katere je razvidno, da obdolženec lahko ugovoru priloži pisni zagovor ali zahteva, da ga sodišče zasliši, ni dvoma, da mora pritožnik izrecno zahtevati, da ga sodišče zasliši. Glede na to, da je obdolženi v ugovoru zoper takšno sodbo zgolj predlagal, da jo sodišče razveljavi in nadaljuje redni sodni postopek, ni pa podal ne pisnega zagovora niti zahteval, da ga sodišče zasliši, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo brez obdolženčevega zaslišanja ter po preizkusu sodbe glede kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, obdolženčev ugovor kot neutemeljen zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056801
SZ-1člen 98, 111, 112, 112/2. OZ člen 101, 119.
najemna pogodba za določen čas – nezakonita uporaba stanovanja – izselitev iz stanovanja – povrnitev vlaganj – sporazum o vlaganjih – povrnitev vlaganj pod pogojem – oderuško določilo
Zakon določa, da lastnik ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne lastnih vlaganj, le v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Toženca bivata v nepremičnini brez ustreznega pravnega naslova. Sodišču prve stopnje se z vprašanjem vlaganj v stanovanje ne bi bilo treba ukvarjati.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - uvajanje novih programov
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ni utemeljen, saj je tožena stranka dokazala utemeljen razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delo, ki ga je opravljala tožnica, je bilo potrebno zaradi širitve kapacitet, za takšno širitev je bilo treba instalirati nove proizvodne linije z vsemi stroji in napravami, na teh novih linijah oz. strojih pa pripraviti in vpeljati nove proizvode in tehnologije za izdelavo izdelkov za nove tipe vozil, ki jih je tožena stranka postopno vpeljevala v spornem obdobju.
Dejstvo, da razrešitveni razlog ni podan oziroma da so bile v postopku razrešitve storjene kršitve, zaradi katerih razrešitveni razlog ni utemeljen, lahko tožnik uveljavlja le v postopku, v katerem zahteva plačilo odpravnine, ki je za primer neupravičene razrešitve določena s pogodbo. Zato pravnomočna odločitev sodišča o zavrženju tožbe v zvezi z zakonitostjo razrešitve tožnika s položaja direktorja ne vpliva na dopustnost in utemeljenost tožbenega zahtevka v sporu, v katerem zahteva plačilo odpravnine.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - predlog za izbris - veljavnost začasne odredbe
Iz sklepa o začasni odredbi ni razvidno, da bi ob predložitvi tega za vpis po uradni dolžnosti začasna odredba ne bila več veljavna. Četudi je veljavnost začasne odredbe časovno omejena, prenehanje začasne odredbe ni nastopilo avtomatično z iztekom časa za katerega je bila izdana, temveč mora sodišče, ki je začasno odredbo izdalo, (na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti), po poteku časa, za katerega je bila izdana, ustaviti postopek in razveljaviti opravljena dejanja.