teritorialno nespremenjene občine - krajevne skupnosti in ožji deli občin na območju novih občin - novoustanovljene občine
Z novelo ZUODNO-B je prišlo do spremembe teritorialne mreže občin, pri čemer pa je veliko občin, med njimi tudi MOK ostalo teritorialno nespremenjenih. Za te občine pa določba prvega odstavka 3. člena ZUODNO-B ne velja, marveč se uporablja zgolj za krajevne skupnosti in ožje dele občin, na območju novih občin, ki so bile ustanovljene s to zakonsko novelo. Novoustanovljene občine po tem predpisu so namreč lahko le tiste občine, katerih območje se je z zakonsko novelo ZUODNO-B spremenilo.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 159, 202, 202a. ZKP člen 76, 76/2, 76/3.
postopek o prekršku - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pritožba - nepopolna vloga
Vsaka pomanjkljivost glede sestavin pritožbe ni razlog za pozivanje pritožnika na odpravo nepopolnosti. Če pritožnik v pritožbi za svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča ne navaja nobenih konkretnih razlogov, pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano odločitev v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. čl. ZP-1.
Čeprav predelano motorno vozilo predstavlja hujšo obliko ogrožanja varnosti voznika in drugih udeležencev cestnega prometa, to ni odločilna okoliščina pri odločanju sodišča o tem, ali naj obdolžencu izreče tudi stransko sankcijo odvzema predmetov. Ker je odvzem predmetov določen kot sankcija v smislu kazni in ne več kot varstveni ukrep, mora sodišče v primeru, ko izrek stranske sankcije odvzema predmetov ni predpisan obligatorno in gre za predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom, ki so storilčeva last, upoštevati splošna pravila za odmero sankcij.
Vložitve tožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, zaradi katere bi se po 8. odstavku 112. člena ZPP lahko štelo, da je bila tožba pravočasno vložena, ker je tožbo ne samo poslal napačnemu sodišču, ampak jo je tudi napačno naslovil, kar kaže na njegovo nezadostno skrbnost pri vložitvi tožbe.
Očitna pomota vložnika (ali nevednost vložnika, ki nima kvalificiranega pooblaščenca), zaradi katere se šteje, da je bila vloga, ki je vezana na rok, in jo je nepristojno sodišče prejelo pred iztekom roka, pristojno pa po izteku roka, vendarle pravočasno vložena, je izjema od splošnega pravila iz 1. odstavka 112. člena ZPP, po katerem je vloga, vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Dejstvo, da gre za izjemo, terja njeno restriktivno razlago.
postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - izostanek z naroka za glavno obravnavo - neupravičen izostanek - fikcija umika
Opravičiti izostanek pomeni navesti razloge, zaradi katerih se obdolženka naroka ne bo mogla udeležiti, in k temu predložiti tudi ustrezna dokazila. Zgolj navedba razloga izostanka za opravičilo ne zadošča.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Presoja pogojev za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom ustanove brez privolitve.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004480
ZP-1-UPB3 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 132, 132/1, 132/2, 132/5.
postopek o prekršku - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti - nova dejstva in dokazi odklonitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na pritožbene navedbe o vsebnosti etanola v oralnem pršilu Angal S le pripominja, da že količina etanola, ki ga navaja zagovornik (to je, da je v enkratnem odmerku do 157 mg etanola, kar je enakovredno do 4,3 ml piva in manj kot 2 ml vina), pove, da gre za nepomembne količine etanola v navedenem oralnem pršilu, poleg tega pa iz obdolženčevega zagovora pred sodiščem prve stopnje ne izhaja, da bi neposredno pred samim preizkusom alkoholiziranosti z alkotestom to pršilo uporabil. Subjektivna obdolženčeva ocena, da se je počutil povsem treznega in sposobnega za vožnjo osebnega avtomobila, ne vzdrži kritične presoje. Iz izpodbijane sodbe je razvidno, da je obdolženi imel kot voznik osebnega avtomobila v cestnem prometu v organizmu najmanj 1,10 mg alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob preračunu pomeni najmanj 2,31 promila alkohola na kilogram krvi. Pri taki koncentraciji alkohola v organizmu pa je dokazano vsak voznik nesposoben za varno vožnjo.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - začetek izplačevanja
Ker tožnik, poleg pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, izpolnjuje tudi pogoje za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine, je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju te pravice pravilna. Tožena stranka bo na podlagi te odločitve v posebnem postopku ugotovila, kdaj je tožnik pričel delati s krajšim delovnim časom od polnega, odmerila delno invalidsko pokojnino in odločila o pričetku izplačevanja in višini delne invalidske pokojnine.
razveza pogodbe o zaposlitvi – sprememba okoliščin – sprememba prebivališča
Tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, to je zaradi spremembe stalnega prebivališča delavca (tožene stranke) in posledičnega povečanja stroškov prevoza na delo z dela za delodajalca (tožeče stranke), ni utemeljen, ker ZDR v določbi, ki izrecno določa načine prenehanja delovnega razmerja, možnosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin ne vsebuje. V primeru spremenjenih okoliščin se namreč predvideva sprememba oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da razrešitveni razlog ni podan oziroma da so bile v postopku razrešitve storjene kršitve, zaradi katerih razrešitveni razlog ni utemeljen, lahko tožnik uveljavlja le v postopku, v katerem zahteva plačilo odpravnine, ki je za primer neupravičene razrešitve določena s pogodbo. Zato pravnomočna odločitev sodišča o zavrženju tožbe v zvezi z zakonitostjo razrešitve tožnika s položaja direktorja ne vpliva na dopustnost in utemeljenost tožbenega zahtevka v sporu, v katerem zahteva plačilo odpravnine.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila tretjemu - pogoji za izrek stranske sankcije
V skladu z določbo drugega odstavka 25. čl. ZP-1 se smejo vzeti predmeti, ki so bili uporabljeni za prekršek, tudi, če niso storilčeva last, s tem, da morajo biti za odvzem izpolnjeni še dodatni razlogi, to je, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je razlog za izrek stranske sankcije odvzema predmeta – vozila varovanje življenja in zdravja ljudi, saj je bil obdolženi že večkrat kaznovan zaradi hujših prekrškov, kot so: vožnja pod vplivom alkohola, prekoračitve hitrosti in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja (iz izpisa EKT je razvidnih 21 sodb zaradi tovrstnih prekrškov). Glede na to, da obdolženi prekrške ponavlja, pri čemer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ob storitvah prekrškov uporablja vozila, ki niso njegova last, je tako pravilna presoja, da je odvzem vozila utemeljen.
postopek o prekršku - hitrost vožnje - uporaba materialnega prava
ZVCP-1 v četrtem odstavku 32. čl. določa, da je na cestah, rezerviranih za motorna vozila, največja dovoljena hitrost za vozila omejena na 100 km/h. Res je sicer, da peti odstavek navedenega člena določa, da je, ne glede na določbe četrtega odstavka navedenega člena na cesti, rezervirani za motorna vozila, na kateri sta poleg izpolnjenih predpisanih pogojev smerni vozišči med seboj fizično ločeni in imata najmanj po dva prometna pasova in odstavni pas ali odstavne niše in je zavarovana proti prehajanju divjadi, največja dovoljena hitrost za vozila omejena na 110 km/h, vendar je v nadaljevanju tega odstavka določba, da mora biti ta omejitev označena s predpisanim prometnim znakom. Ker dodatnega prometnega znaka, ki bi dovoljeval hitrost do 110 km ni, zgolj na podlagi opremljenosti ceste, zaključek, ki ga obdolženi ponuja, ni sprejemljiv.
Višje sodišče je ocenilo, da storilec globe ni sposoben plačati, zato je predlogu storilca ugodilo in odločilo, da se globa nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti v trajanju 135 ur. S tem v zvezi je pozvalo Center za socialno delo K., da sodišču v 30 dneh sporoči organizacijo, ki bo storilcu omogočila opravljanje nalog (4. odst. 202.c čl. ZP-1), da bo lahko izdan ustrezen sklep. Dne 18. novembra 2009 je višje sodišče prejelo obvestilo Centra za socialno delo K., iz katerega izhaja, da je storilec dne 11. novembra 2009 na zapisnik izjavil, da je bil seznanjen z namenom vabila, da so mu bile izvajalske organizacije predstavljene, vendar bi kazen rad poravnal na obroke. Glede na takšno ravnanje storilca se šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti zato je višje sodišče njegovo pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo.
vknjižba lastninske pravice – preoblikovanje pravne osebe – pravno nasledstvo
Ker še ni prišlo do avtomatičnega prenosa podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo, je pritožbeno sodišče z vpogledom v poslovni register preverilo, da je predlagateljica pravna naslednica v zemljiško knjigo vpisane pravne osebe.
ZP-1 v določbah 129.a člena omogoča izjemo od načela, da mora biti obdolženec pred izdajo sodbe zaslišan. Res je, da je v šestem odstavku citiranega člena določeno, da mora ugovor (kot obvezno vsebino) vsebovati le navedbo sodbe, izdane v skrajšanem postopku in podpis pritožnika, vendar pa glede na določbo sedmega odstavka citiranega člena iz katere je razvidno, da obdolženec lahko ugovoru priloži pisni zagovor ali zahteva, da ga sodišče zasliši, ni dvoma, da mora pritožnik izrecno zahtevati, da ga sodišče zasliši. Glede na to, da je obdolženi v ugovoru zoper takšno sodbo zgolj predlagal, da jo sodišče razveljavi in nadaljuje redni sodni postopek, ni pa podal ne pisnega zagovora niti zahteval, da ga sodišče zasliši, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo brez obdolženčevega zaslišanja ter po preizkusu sodbe glede kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, obdolženčev ugovor kot neutemeljen zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056801
SZ-1člen 98, 111, 112, 112/2. OZ člen 101, 119.
najemna pogodba za določen čas – nezakonita uporaba stanovanja – izselitev iz stanovanja – povrnitev vlaganj – sporazum o vlaganjih – povrnitev vlaganj pod pogojem – oderuško določilo
Zakon določa, da lastnik ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne lastnih vlaganj, le v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Toženca bivata v nepremičnini brez ustreznega pravnega naslova. Sodišču prve stopnje se z vprašanjem vlaganj v stanovanje ne bi bilo treba ukvarjati.
OZ člen 6, 6/1, 122, 610, 610/1, 610/2, 611, 611/2. SPZ člen 49.
najemno razmerje – prodaja nepremičnine dane v najem – nov zakupodajalec – sklenitev prodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice na predmetu danem v najem– vknjižba v zemljiško knjigo – prenos najemne pogodbe – obvestilo o odtujitvi v zakup dane stvari
Za zakupnika je posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, posel, sklenjen med tretjimi osebami, zato je njegov položaj podoben položaju dolžnika pri odstopu terjatve. Šele z obvestilom (naznanitvijo) prenosa lastninske pravice postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Po prejetem obvestilu mora najemnik svojo obveznost plačila najemnine plačati samo pravemu zakupodajalcu. Ko je najemnik enkrat obveščen o odtujitvi stvari, ki jo ima v zakupu, se mora na obvestilo zanesti in ga spoštovati ter od tega trenutka dalje plačevati najemnino novemu zakupodajalcu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - bolniški stalež - socialni spor - pravnomočna sodba
Ob upoštevanju pravnomočne sodbe, izdane v socialnem sporu, s katero je bil tožniku za nazaj priznan bolniški stalež, je pravilen zaključek, da tožnik v spornem obdobju z dela ni izostal neupravičeno, tako da ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja, da bi bil podan razlog po 2. al. prvega odst. 111. čl. ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.