povrnitev škode - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu - opustitev dolžnega vzdrževanja cestišča - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - običajni riziko
Vdolbina (30X40 cm in globine do 5 cm) je običajen pojav na robovih cestišč in sodi v predvidljive vsakodnevne rizike uporabnikov. Protipravno ravnanje tožene stranke zato ni podano. Do drugačnega sklepa ne vodi dejstvo, da je bila vdolbina po škodnem dogodku sanirana.
Čeprav tožeča stranka kot upravnik objekta ob naročilu sanacije strehe ne bi pridobila ustreznega mandata potrebnega števila solastnikov, so njeno ravnanje pri sanaciji strehe z izvedenim plačilom ostali solastniki naknadno odobrili.
obnova postopka – obnovitveni razlog – isti zakoniti zastopniki obeh strank
Tako tožečo stranko kot njen zakoniti zastopnik kot tudi toženo stranko kot njen zastopnik je zastopala ista oseba A.K. Zaradi kolizije interesov obeh pravdnih strank, pa tudi kolizije interesov tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika, je pritožnica smiselno uveljavljala pomanjkanje procesne sposobnosti tožene stranke, ker je ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu v takih situacijah upravičen zastopati, s tem pa je uveljavljala tudi obnovitveni razlog iz 4. točke 394. člena ZPP.
identifikacijski znak zemljiške parcele – vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.
OZ člen 131. ZJC člen 40, 40/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 14, 14/3, 14/5, 23.
povrnitev škode - odgovornost cestnega podjetja - vzdrževanje ceste - opustitev dolžnega ravnanja - pesek na cesti - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza
Vzdrževalec ceste oziroma cestno podjetje, ki je prevzelo dolžnost vzdrževanja ceste, je dolžan s ceste odstraniti vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa. Glede na to, da se je na cestišču v času nesreče nahajala večja količina peska (na prisotnost peska na tem delu pa je bil predhodno večkrat opozorjen s strani udeležencev v prometu), te obveznosti očitno ni izpolnil. Zgolj z rednim pregledovanjem ceste se svoje odgovornosti še ne more razbremeniti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058259
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59, 59/1. ZPP člen 163, 163/2, 163/3. ZOR člen 379, 379/1. OZ člen 356, 356/1.
nedopustnost izvršbe – tožba na nedopustnost izvršbe – stroški postopka
Dolžnik je obveznost po izvršilnem naslovu opravil. Čeprav se je sčasoma pokazalo, da utrditev zemljišča ni bila zadostna, izvršilni naslov ni oživel, čeprav se je nezadostnost pokazala v roku 10 let od nastanka izvršilnega naslova.
Pravdni stroški morajo biti opredeljeno zahtevani.
raba nepremičnine – dogovor o rabi nepremičnine – prepoved vznemirjanja – negatorna tožba – hoja in vožnja po tuji nepremičnini
Tožeča stranka je vsem toženim strankam poslala pisno prepoved uporabe njene nepremičnine, dela skupne dovozne poti. Obligacijsko razmerje med tožečo in prvotoženo stranko je tako prenehalo in prvotožena stranka ni več upravičena uporabljati skupne dovozne poti, pri čemer je primeren odpovedni rok nedvomno potekel do zaključka glavne obravnave.
Ob pravilni ugotovitvi, da tožene stranke niso pridobile nobene stvarne pravice na tuji stvari, je materialnopravno zmotno razlogovanje prvostopnega sodišča, da se ob delitvi nepremičnine obligacijske pravice prenesejo na pravnega naslednika dela nepremičnine (pravilno imetnika lastninske pravice na z delitvijo nastali novi nepremičnini), na način kot to za služnosti sicer določa 1. odstavek 225. člena SPZ.
Hoja in vožnja po tuji nepremičnini nedvomno predstavljata vznemirjanje lastninske pravice, tudi če imetnik lastninske pravice pri tem ni fizično oviran in lahko še vseeno tudi sam uporablja stvar. Niti ni potrebno, da bi bil lastnik kot imetnik lastninske pravice psihično vznemirjen zaradi uporabe predmeta lastninske pravice s strani tretje osebe, kajti stvarna pravica je absolutna pravica, ki kot rečeno daje imetniku pravico, da vse ostale izključi od uporabe stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0059480
ZTLR člen 33, 55. SPZ člen 100. ZNP člen 112. ZPP člen 21, 190, 339, 339/1, 355.
dvojna prodaja nepremičnine – dobra vera kupca – ničnost prodaje in daritve drugemu od kupcev in tretjemu obdarjencu – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – varstvo solastnine v razmerju med solastniki – ureditev razmerij med solastniki – ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija
Pritožnica je med pravdo odtujila sporno nepremičnino, kot nova lastnica pa se je v zemljiški knjigi vpisala tretjetožnica. Zato je ne glede na določbo 190. člena ZPP prvotožnica izgubila stvarno legitimacijo za vindikacijski zahtevek in bi morala upoštevaje uveljavljeno relevančno teorijo, ko gre za odtujitev na strani tožeče stranke, prilagoditi tožbeni zahtevek in zahtevati izpolnitev v korist tretjetožnice.
Toženca nista mogla priposestvovati nepremičnine v času, ko je bila na njej družbena lastnina.
Ko gre za dvojno prodajo nepremičnine, ima prednost oziroma močnejšo pravico pred prvim kupcem, ki je stvar na podlagi prej sklenjene pogodbe dobil od prodajalca v posest, le tisti zemljiškoknjižni pridobitelj (drugi oziroma kasnejši kupec), ki se je kot lastnik vpisal v dobri veri, da stvar ni bila že prej odtujena prvemu pridobitelju (kupcu). V nasprotnem primeru pa gre za nično razpolaganje. Po ustaljeni sodni praksi gre za kršitev moralnih norm, ko je odsvojitelj že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel. Nedobroverni pridobitelj mora tako prvemu pridobitelju izstaviti listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo.
Tudi med solastniki je dopustno uveljavljati petitorno varstvo v pravdnem postopku.
Glede na to, da tožnik ni pojasnil, katero dejstvo bi sodišče ugotavljalo z njegovim zaslišanjem, opustitev izvedbe tega dokaza (s sklicevanjem na 1. odst. 11. čl. ZPP) ne predstavlja procesne kršitve.
Ker so v skladu z dogovorom tožnikova vlaganja poračunavala z najemnino, tožnik z vlaganji ni bil prikrajšan, toženec pa ne obogaten, zato je zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve neutemeljen.
Pri poslovni odškodninski odgovornosti (262. čl. ZOR) morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot pri deliktni odškodninski odgovornosti (154. čl. ZOR) s to razliko, da se protipravnost kaže v ravnanju, ki nasprotuje pogodbeni obveznosti. Ena od teh je tudi nastanek škode. Ker z adaptacijo, v okviru katere so bila izvedena rušitvena dela, lastnici ni nastala škoda, saj je prenovljene prostore nato dala v najem, ni utrpela škode, zato zahtevek na odškodninski podlagi ni utemeljen.
Pritožnik nima prav, ko pritožbeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in podalo razloge v nasprotju z listinami spisa, glede opozorila obdolžencu na posledice kaznivega dejanja krive ovadbe. Opozorilo na posledice krive ovadbe ni zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe oziroma objektivni pogoj kaznivosti. Zato je kaznivo dejanje krive ovadbe podano tudi, če naznanitelj ni opozorjen na posledice.
vznemirjanje lastninske pravice - protipraven poseg v zemljišče - meja med zemljiščema - predhodno vprašanje
Gre za tožbo zaradi varstva lastninske pravice. Sodišče v takem primeru mejo med zemljiščema načeloma ugotavlja in je ne ureja. Sodišče je mejo ugotovilo, da je možnost odstopanja do 3 m v eno ali drugo smer, izmeritvenih podatkov niti ni na razpolago, le grafičen zaris v zemljiškem katastru, v merilu, ki v konkretnem primeru res ne omogoča zadostne natančnosti. Vendar pa je sodišče prve stopnje zato kot predhodno vprašanje ugotavljalo, in razrešilo tudi pravno vprašanje o poteku meje.
OZ člen 376, 1060. ZOR člen 179, 179/1, 324, 324/2, 611.
izplačilo nadomestila osebnega dohodka – škoda – zapadlost odškodninskega zahtevka – prepoved ultra alterum tantum – materialno procesno vodstvo – obrazložitev višine odškodnine – konkretiziranost navedb
Izplačilo nadomestila osebnega dohodka predstavlja pravno priznano škodo tožeče stranke. Res bi morala tožeča stranka delavcem sicer, če bi delali, izplačati plače s pripadajočimi davki in prispevki. Ker pa niso delali, jim ni pripadala pravica do osebnega dohodka, temveč pravica do nadomestila osebnega dohodka, saj so bili tedaj začasno nezmožni za delo zaradi bolezni.
Pravico do materialnoprocesnega vodstva in pravico do izjave je treba namreč uravnotežiti s pravico druge stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem, do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zato je treba upoštevati tudi dolžnost same stranke pri zbiranju trditvenega in dokaznega gradiva. Ta nalaga strankam tudi odgovornost za uveljavljanje svojih pravic.
V sporih glede (oziroma, ki izvirajo iz) nepremoženjske škode je treba podati določne navedbe glede okoliščin, ki utemeljujejo konkretno višino (izplačane) pravične denarne odškodnine.
Ni dolžnost sodišča (in nasprotne stranke), da iz predlaganih dokazov samo razbere relevantna dejstva, ki podpirajo zahtevke in ugovore strank, temveč mora dejstva stranka zatrjevati sama.
ZKP člen 60, 60/2 144, 161, 161/1. ZS člen 83, 83/3.
tek procesnih rokov – sodne počitnice – sklep o zavrženju kazenske ovadbe
Sklep o zavrženju kazenske ovadbe ni sodno pisanje. Zato zanj ne veljajo določbe III. odst. 83. člena Zakona o sodiščih (ZS), ki predpisuje, da razen v nujnih zadevah, v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo.
vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost
Dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo je drugačna kot dejanska in pravna podlaga zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. V takšnem primeru je treba v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena ZPP pristojnost določiti po vrednosti vsakega posameznega zahtevka in ne po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.
Sklep sodišča, s katerim odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iste tožbe, ima značaj procesnega vodstva in se lahko izpodbija šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi.
teritorialno nespremenjene občine - krajevne skupnosti in ožji deli občin na območju novih občin - novoustanovljene občine
Z novelo ZUODNO-B je prišlo do spremembe teritorialne mreže občin, pri čemer pa je veliko občin, med njimi tudi MOK ostalo teritorialno nespremenjenih. Za te občine pa določba prvega odstavka 3. člena ZUODNO-B ne velja, marveč se uporablja zgolj za krajevne skupnosti in ožje dele občin, na območju novih občin, ki so bile ustanovljene s to zakonsko novelo. Novoustanovljene občine po tem predpisu so namreč lahko le tiste občine, katerih območje se je z zakonsko novelo ZUODNO-B spremenilo.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 159, 202, 202a. ZKP člen 76, 76/2, 76/3.
postopek o prekršku - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pritožba - nepopolna vloga
Vsaka pomanjkljivost glede sestavin pritožbe ni razlog za pozivanje pritožnika na odpravo nepopolnosti. Če pritožnik v pritožbi za svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča ne navaja nobenih konkretnih razlogov, pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano odločitev v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. čl. ZP-1.