preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – prednost preživljanja pred drugimi obveznostmi
Starši morajo za preživljanje svojih otrok storiti vse, kar je v njihovi moči, da pridobijo za to potrebna sredstva. Obveznost do mladoletne hčere ima prednost pred ostalimi obveznostmi staršev (prirejena je le obveznosti skrbeti za ostale mladoletne otroke).
Pritožbeno sodišče lahko v škodo edinega pritožnika ugotovi višji znesek pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, če zaradi tega same odločitve prve stopnje ne spremeni v njegovo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056792
KZ člen 133, 133/1. OZ člen131, 179. ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-14.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo – obseg vezanosti na kazensko sodbo– povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost.
pobotanje terjatev – pogoji za pobot – procesno pobotanje – izjava o pobotu – trenutek pobota – zapadlost terjatve
Pri procesnem pobotanju pride do pobota s sodbo, z odločbo o obstoju v pobot ugovarjane terjatve, vendar se tudi v tem primeru šteje, da posledice pobota učinkujejo za nazaj, ko so stekli pogoji za pobotanje, to je takrat, ko sta se srečali terjatvi tožeče in tožene stranke, kar je praviloma dan zapadlosti kasnejše obveznosti. Posledica pobota je, da prenehata pobotani obveznosti, do višine nižje od njiju, pri čemer takrat nehajo teči zamudne obresti. Pri pobotu je treba upoštevati celotne terjatve, tako glavnico kot zakonske zamudne obresti.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pomen sklepa o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - pravnomočen sklep o dedovanju - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju
Ker je osrednje vprašanje, na katerega odgovarja sklep o dedovanju, to, kdo je zapustnikov dedič in na koga je v trenutku smrti prešlo zapustnikovo premoženje, je irelevantno, kaj se je z zapustnikovo nepremičnino dogajalo po njegovi smrti.
ZIZ člen 38. ZIZ-E člen 76. ZPP člen 139, 139/6. Odvetniška tarifa tarifna številka 27, 39.
izvršilni postopek - izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – stroški poizvedb – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – vročitev sklepa – seznanitev s sklepom – uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je po svoji naravi podoben predlogu za uvedbo postopka za izvršbo, oziroma je vsebina predloga celo ožja od vsebine predloga za izvršbo, zato ga je glede ovrednotenja odvetniške storitve utemeljeno enačiti s predlogom, s katerim se uvaja izvršilni postopek.
Dolžnica ima pravico uveljavljati kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je bila vročitev opravljena pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki je 139. člen ZPP dopolnila z novim šestim odstavkom, novele pa ni mogoče uporabiti retroaktivno, zaradi česar se kot pravno nepomembne izkažejo pritožbene trditve o dejanski seznanitvi s sklepom o izvršbi. .
priposestvovanje stvarne služnosti – pravo priposestvovanje- dobra vera
Za pravo priposestvovanje služnosti po 1. odstavku 217. člena SPZ dejansko izvrševanje služnosti ne zadostuje, temveč je potrebno, da priposestvovalec izvršuje služnost v dobri veri.
OZ člen 15, 22, 27, 30, 82, 82/1, 239, 239/1, 247, 247/2, 250. ZVKSES člen 98. ZVPot člen 1, 1/3. ZPP člen 285, 286, 286b.
učinek obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – zamuda z izpolnitvijo brez napak – razlaga pogodb – dolžnikova odgovornost – izjava volje – konkludentno ravnanje – ponudba – oblika ponudbe – molk naslovnika – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – potrebna skrbnost – prekluzija – sodba presenečenja – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi dokazni predlog, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.
Dogovor o pogodbeni kazni se v dvomu nanaša le na zamudo z izpolnitvijo, ne pa tudi na zamudo z izpolnitvijo brez napak.
presumpcija umika tožbe – prevod listin v tujem jeziku
Posledico, če stranka ne ravna skladno s pozivom sodišča na predložitev prevoda vloge v tujem jeziku, določa 2. odstavek 146a. člena ZPP, ki je v razmerju s 108. členom ZPP specialnejša določba.
ZOR člen 178, 178/2, 186, 189, 190, 324, 324/2, 749, 897, 940, 940/1, 941, 941/2. Splošni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov člen 1, 1/2. ZPP člen 337, 337/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se osebna vozila – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina –kdaj zapade odškodninska obveznost – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – pogodba o naročilu – zavarovanje pred odgovornostjo – zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov – odgovornost zavarovalnice – lastna pravica oškodovanca - direktna tožba
Kadar se kot odškodnina prisodi vsota denarja, s katero naj bi oškodovanec nadomestil uničeno ali poškodovano stvar, gre za abstraktno odškodnino. Vendar to ne pomeni, da je tožniku ni treba konkretizirati. Zahtevek mora biti denarno ovrednoten z določenim zneskom. Plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo je namreč plačilo določenega denarnega zneska, ki je enak obsegu premoženjske škode, ki jo je odgovorna oseba dolžna povrniti.
identifikacijski znak zemljiške parcele – vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.
ZKP člen 60, 60/2 144, 161, 161/1. ZS člen 83, 83/3.
tek procesnih rokov – sodne počitnice – sklep o zavrženju kazenske ovadbe
Sklep o zavrženju kazenske ovadbe ni sodno pisanje. Zato zanj ne veljajo določbe III. odst. 83. člena Zakona o sodiščih (ZS), ki predpisuje, da razen v nujnih zadevah, v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo.
OZ člen 376, 1060. ZOR člen 179, 179/1, 324, 324/2, 611.
izplačilo nadomestila osebnega dohodka – škoda – zapadlost odškodninskega zahtevka – prepoved ultra alterum tantum – materialno procesno vodstvo – obrazložitev višine odškodnine – konkretiziranost navedb
Izplačilo nadomestila osebnega dohodka predstavlja pravno priznano škodo tožeče stranke. Res bi morala tožeča stranka delavcem sicer, če bi delali, izplačati plače s pripadajočimi davki in prispevki. Ker pa niso delali, jim ni pripadala pravica do osebnega dohodka, temveč pravica do nadomestila osebnega dohodka, saj so bili tedaj začasno nezmožni za delo zaradi bolezni.
Pravico do materialnoprocesnega vodstva in pravico do izjave je treba namreč uravnotežiti s pravico druge stranke do enakega obravnavanja pred sodiščem, do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zato je treba upoštevati tudi dolžnost same stranke pri zbiranju trditvenega in dokaznega gradiva. Ta nalaga strankam tudi odgovornost za uveljavljanje svojih pravic.
V sporih glede (oziroma, ki izvirajo iz) nepremoženjske škode je treba podati določne navedbe glede okoliščin, ki utemeljujejo konkretno višino (izplačane) pravične denarne odškodnine.
Ni dolžnost sodišča (in nasprotne stranke), da iz predlaganih dokazov samo razbere relevantna dejstva, ki podpirajo zahtevke in ugovore strank, temveč mora dejstva stranka zatrjevati sama.
Pritožnik nima prav, ko pritožbeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in podalo razloge v nasprotju z listinami spisa, glede opozorila obdolžencu na posledice kaznivega dejanja krive ovadbe. Opozorilo na posledice krive ovadbe ni zakonski znak kaznivega dejanja krive ovadbe oziroma objektivni pogoj kaznivosti. Zato je kaznivo dejanje krive ovadbe podano tudi, če naznanitelj ni opozorjen na posledice.
vznemirjanje lastninske pravice - protipraven poseg v zemljišče - meja med zemljiščema - predhodno vprašanje
Gre za tožbo zaradi varstva lastninske pravice. Sodišče v takem primeru mejo med zemljiščema načeloma ugotavlja in je ne ureja. Sodišče je mejo ugotovilo, da je možnost odstopanja do 3 m v eno ali drugo smer, izmeritvenih podatkov niti ni na razpolago, le grafičen zaris v zemljiškem katastru, v merilu, ki v konkretnem primeru res ne omogoča zadostne natančnosti. Vendar pa je sodišče prve stopnje zato kot predhodno vprašanje ugotavljalo, in razrešilo tudi pravno vprašanje o poteku meje.
vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost
Dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo je drugačna kot dejanska in pravna podlaga zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. V takšnem primeru je treba v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena ZPP pristojnost določiti po vrednosti vsakega posameznega zahtevka in ne po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.
Sklep sodišča, s katerim odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iste tožbe, ima značaj procesnega vodstva in se lahko izpodbija šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi.
sodba na podlagi odpovedi - neprihod tožeče stranke na prvi narok - zamuda naroka
Glede na 1. odst. 282. čl. ZPP je pogoj za izdajo sodbe na podlagi odpovedi neprihod tožeče stranke na prvi narok za glavno obravnavo, ne pa (že) prihod z zamudo. Vendar pa v obravnavanem primeru ni šlo niti za eno in niti za drugo, ampak za prihod po zaključenem naroku, torej za neprihod.
teritorialno nespremenjene občine - krajevne skupnosti in ožji deli občin na območju novih občin - novoustanovljene občine
Z novelo ZUODNO-B je prišlo do spremembe teritorialne mreže občin, pri čemer pa je veliko občin, med njimi tudi MOK ostalo teritorialno nespremenjenih. Za te občine pa določba prvega odstavka 3. člena ZUODNO-B ne velja, marveč se uporablja zgolj za krajevne skupnosti in ožje dele občin, na območju novih občin, ki so bile ustanovljene s to zakonsko novelo. Novoustanovljene občine po tem predpisu so namreč lahko le tiste občine, katerih območje se je z zakonsko novelo ZUODNO-B spremenilo.