razpis naroka za glavno obravnavo – čas, potreben za pripravo na narok
Če se stranka s preložitvijo naroka na rok, krajši od 15 dni, strinja oziroma predlaga preložitev pravočasno razpisanega naroka, sodišče pa njenemu predlogu ugodi in narok preloži (čeprav na krajši rok od 15 dni), se ne more sklicevati na kršitev 2. odst. 280. člena ZPP. Poleg tega 15-dnevnega roka ni treba spoštovati pri vabljenju stranke (ki ima pooblaščenca) na zaslišanje. Pri svojem zaslišanju stranka nastopa kot dokazno sredstvo, ki daje izjave vednosti o spornih dejstvih. Za to pa se ji na zaslišanje ni treba pripravljati.
Navedbe o neuporabi služnosti po priposestvovalnem obdobju in o nepotrebnosti služnosti za toženo stranko bi tožeča stranka lahko uveljavljala z zahtevkom na prenehanje stvarne služnosti po določbah 58. člena ZTLR oziroma 222. in 223. člena SPZ, česar pa v pravdnem postopku ni storila.
Izvrševanje služnosti je pravni standard, pri katerem se zahteva primerna in konsistentna uporaba služeče stvari, kar ni nujno vsakodnevna uporaba; frekvenca uporabe služeče stvari je namreč med drugim odvisna od narave in načina uporabe gospodujoče stvari
Stališče sodišča prve stopnje, da terjatev ni likvidna, če je sporna in nedoločena, je preozko in zato materialnopravno zmotno. OZ pojma likvidnost izrecno ne določa, zato je treba biti pri njegovi razlagi zelo previden, saj bi ozka razlaga in strogo razumevanje likvidnosti lahko hitro pripeljalo do sklepa, da je mogoče pobotanje samo s terjatvijo, ki je ugotovljena s pravnomočno sodbo. Samo takšna terjatev je namreč v celoti nesporna in določena. Priznanje terjatve tako ni pogoj za njeno zmožnost pobotanja.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – renta – zakonske zamudne obresti
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Čeprav je škoda nastala pred uveljavitvijo OZ, zakonske zamudne obresti od zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo od dneva zamude dalje, dan zamude pa se ugotovi v skladu z določbo 2. odstavka 324. člena ZOR.
Ob upoštevanju določbe 1. odstavka 195. člena ZOR je tožnik upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem. Ker pa je njegov zaslužek zaradi njegove delne nezmožnosti za delo manjši, mu je tožena stranka na podlagi določbe 2. odstavka 195. člena ZOR dolžna plačevati tudi rento.
Po določbi 3. člena ZPPLPS se kot nova parcela odmeri le stavbišče, na katerem stoji zgradba in šele potem se lahko predlaga vpis v etažno lastnino le za to na novo odmerjeno parcelo. Predlog za vpis etažne lastnine na parceli, ki v naravi predstavlja stavbo, dvorišče in njivo ni utemeljen.
ZDen člen 44, 45. ZSOS člen 7. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 12, 12/1, 12/1-2.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada – obresti od odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada
Kadar sodišče prizna upravičencu odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada in se obveznice izročajo na podlagi odločbe, ki je postala pravnomočna po 1. 7. 1996 (po datumu, ki je določen za začetek obrestovanja glavnice), je osnova za izračun enaka odškodnini, na katero se glasi odločba. Za take primere je obrestovanje obveznic urejeno v 45. členu ZDen (po 6 % z zakonom določeni obrestni meri), in ne v 7. odstavku 44. člen ZDen.
lastninjenje podjetij – začasna odredba po ZLPP – začasna odredba po ZDen – prepoved razpolaganja po ZDen – ničnost pogodbe – vznemirjanje lastninske pravice
Zavarovanje zahtevkov, ki se nanašajo na podjetja, ki se lastninsko preoblikujejo, je ZLPP v 9. do 16. čl. uredil posebej z namenom, da se ob istočasnem procesu denacionalizacije omogoči tudi nemoten proces lastninskega preoblikovanja podjetij. Ker se tožnika tega zavarovanja nista poslužila, ničnostna sankcija za pravni posel, ki ga je sklenilo podjetje (2. odst. 88. čl. ZDen), ne pride v poštev.
prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za sodno varstvo – sprememba tožbe
Tožnik je tožbo, s katero je zahteval sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo razvidno iz dejstva, da mu je toženec zaključil delovno knjižico, sicer vložil pravočasno, vendar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila vročena kasneje, postavil prepozno – po izteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožbo, ki je po spremembi vsebovala le zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa zahtevka za ugotovitev nezakonitosti predhodnega dejanskega prenehanja delovnega razmerja, utemeljeno zavrglo.
ZDR člen 110, 111/1, 111/1-2. Pravilnik o posesti in nošenju službenega orožja in streliva v policiji člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – naklep
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj je tožnik s tem, ko je v nasprotju s predpisi v tujino odnesel službeno pištolo, huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Očitano kršitev je storil naklepno. Dejstvo, da so italijanski organi pištolo zaplenili, je posledica te kršitve in zato ni potrebno, da bi tožnik tudi glede te posledice ravnal naklepno oziroma s hudo malomarnostjo.
OZ člen 168. ZNP člen 97. ZVO-1 člen 76, 79. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov Občine Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda člen 20.
zemljišče na vodovarstvenem območju – možnost uporabe – trajno onemogočena raba - odškodnina za premoženjsko škodo – izguba na dobičku – pravna podlaga - aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – odškodninski zavezanec
Pritrditi je stališču pritožbe, da ZV-1, ki je veljal v kritičnem obdobju, ni dajal pravice do odškodnine zaradi zmanjšanja dohodka od kmetijstva, ter da edino pravno podlago za prisojo uveljavljane odškodnine za obravnavano obdobje predstavlja Odlok iz leta 1992, katerega veljavnost je bila podaljšana na podlagi prehodnih določb ZV-1. Zadevni Odlok je v 20. členu določal, da uporabnikom in lastnikom zemljišč, na katerih je s tem Odlokom prepovedana ali omejena uporaba agrotehničnih sredstev, pripada zaradi omejitve možnosti pridobivanja dohodka in zaradi povečanih stroškov odškodnina, ki se sporazumno določi med lastniki zemljišč in upravljalci vodnih virov. Zavezanec za plačilo odškodnine zaradi opisanih okoliščin torej ni bila država, temveč upravljalci vodnih virov.
ZPP člen 242, 242/2, 249, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/6.
stroški postopka - stroški in nagrada izvedenca - zakonske zamudne obresti
Procesni predpis, ki določa, kako izvedenec, ki je sodeloval v pravdnem postopku po sklepu sodišča, priglasi stroške in nagrado za svoje delo, je Zakon o pravdnem postopku – ZPP. Tako 249. člen ZPP vsebuje določbe o zahtevku, ki ga ima izvedenec zoper državo za povrnitev stroškov in nagrade. Glede povrnitve teh stroškov in nagrade citirano zakonsko določilo v svojem drugem odstavku napotuje na določbe 242. člena ZPP. Zato bi moral, v kolikor je želel uveljaviti tudi svojo pravico do povrnitve zakonskih zamudnih obresti od priznane glavnice, ki ima podlago v določbi šestega odstavka 48. člena Pravilnika, le te zahtevati že z zahtevkom za povrnitev stroškov in nagrade (npr. s pripisom: „ v primeru plačilne zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti glavnice, do plačila“).
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - načelo kavzalnosti
V našem pravnem sistemu velja v razmerju med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom načelo kavzalnosti. Ena od posledic tega načela je tudi to, da kupec ne more zahtevati sklenitve razpolagalnega pravnega posla (to je izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila) za nekaj drugega kot se je prodajalec zavezal z zavezovalnim pravnim poslom.
izvršilni naslov - ustreznost izvršilnega naslova - vrnitev delavca na delo - določljivost zneskov nadomestila plače
Z izvršilnim predlogom uveljavlja plačilo le za čas po pravnomočnosti sodne odločbe do vrnitve delavca na delo, v takem primeru izvršilno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 233. člena ZIZ, odloča o nadomestilu plače za čas po pravnomočnosti sodne odločbe do vrnitve delavca na delo.
Glede na določbo tožnikove pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela direktorja sektorja, da se glede pravic, obveznosti in odgovornosti delavca uporabljajo med drugim tudi določbe kolektivnih pogodb, in upoštevajoč dejstvo, da položaj direktorja sektorja kot vodilnega delavca ni identičen položaju poslovodnih oseb, je tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 28. čl. SKPgd utemeljen.
posest - pojem posesti – opustitev posesti – posestno varstvo
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati, jo uživati in z njo razpolagati. Zato ni pomembno, ali je tožnica stanovanje uporablja redno ali pa le občasno. Popolna opustitev posesti stanovanja bi bila izkazana, če bi tožnica iz stanovanja odnesla vse svoje stvari, oddala ključ stanovanja in opustila vsako voljo, da stanovanje uporablja za kakršenkoli namen.
ZPP člen 39, 41, 44, 44/3, 161, 161/3, 180, 182/4, 286b. ZIZ člen 168, 168/3.
vrednost spornega predmeta - podrejeni zahtevek - stvarna pristojnost sodišča - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika - sklepčnost tožbe - stroški postopka
1. Glede stvarne pristojnosti za podrejeni zahtevek tožena stranka šele v pritožbi prvič očita absolutno bistveno kršitev postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev spada med lažje absolutne bistvene kršitve, zato jo pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). To pa pomeni, da se tudi stranka na to kršitev ne more uspešno sklicevati, če je ni pravočasno uveljavljala med postopkom na prvi stopnji (člen 286.b ZPP).
2. Vpis lastninske pravice na dolžnika lahko s tožbo zahteva upnik prav v primeru, ko nima listine, ki bi bila sama po sebi primerna za vpis v zemljiško knjigo. Zmotne so torej pritožbene navedbe, da bi tožeča stranka morala že razpolagati z listino, ki je v skladu s 40. členom ZZK-1 podlaga za vknjižbo. Če bi s takšno listino razpolagala, ji ne bi bilo treba vložiti tožbe, ampak bi v skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZIZ lahko direktno predlagala vpis na dolžnika.
OZ člen 376. ZIP člen 251 c. ZOR člen 87, 103, 103/1, 105, 105/1, 110, 111, 112, 277, 277/3, 399, 399/1. ZPP člen 7, 155, 337, 337/1, 392.
posojilna pogodba – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – ničnost - pogodbeno dogovorjene zamudne obresti - pogodbeno dogovorjene obresti za terjatev izraženo v tuji valuti – ničnost dogovora o pogodbenih obrestih – nemoralen pogodbeni dogovor o zamudnih obrestih – ne ultra alterum tantum – ugotavljanje ničnosti izvršilnega naslova po pravnomočnosti sklepa o izvršbi - izpodbijanje/ničnost sodne poravnave – veljavnost pooblastila za sklenitev sporazuma o zavarovanju denarne terjatve – izvršljivost in določljivost izreka sodbe – razpravno načelo – uspeh pravdne stranke z obrestnim delom zahtevka in vpliv na odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov
Ker je bila pooblaščenka posojilojemalca pooblaščena tudi za sklenitev sodnega sporazuma o zavarovanju terjatve, ob dejstvu, da je posojilna pogodba z dne 31.1.1994 postala del zapisnika o naroku, na katerem se je odločalo o sporazumu za zavarovanje terjatve, delno, glede višine zamudnih obresti, pa je bila na naroku tudi modificirana, je utemeljen zaključek, da neobstoj pooblastila ob sami sklenitvi posojilne pogodbe z dne 31.1.1994 nima posledic za njeno veljavnost, saj je bila ta pomanjkljivost s tem, ko sta toženka in pooblaščenka posojilojemalca na naroku ponovno potrdili vsebino posojilne pogodbe kot podlago na naroku ugotovljene terjatve, sanirana.
Kljub temu da v izreku ni navedena višina obrestne mere pogodbenih obresti, nad katero je sporazum ničen, je z opisno oznako "obresti, ki presegajo obresti, ki jih plačuje za devizne hranilne vloge na vpogled Nova KBM d.d., Maribor" izrek dovolj določljiv ter v morebitnem izvršilnem postopku ne bo dvoma, na katero višino obresti se izrek nanaša.
Ni mogoče kot nemoralnih šteti pogodbeno dogovorjenih zamudnih obresti za terjatve, izražene v tuji valuti, ki ne presegajo realne obrestne mere zamudnih obresti za tolarske terjatve.
pogodba o trajni vlogi sredstev - oškodovanje družbene lastnine - kršitev ustavnih pravic
Ukrep, ki ga je imel na podlagi 48.a člena ZLPP na voljo revizijski organ, če tožena stranka ne bi sama uskladila oškodovanj, je med drugim tudi naložitev pravilnega izkazovanja lastninskih deležev, kar je bilo naloženo toženi stranki pred pričetkom lastninskega preoblikovanja, saj je bila z dokončno odločbo revizijskega organa ugotovljena med drugim nezakonita delitev dobička (tožnica do njega ni bila upravičena) pri toženi stranki v škodo družbenega kapitala na račun zasebnega, za kar ni bilo podlage v zakonu. Iz navedenih razlogov se pritožnica neutemeljeno sklicuje na pogodbo (ki sicer ni bila izpodbita, kar večkrat ponovi pritožba), ki jo je sklenila s prednikom toženke, saj je bil predmet tudi naknadna delitev dobička, ta pa je bila zatem opravljena v nasprotju s prisilnimi predpisi, in ne more na podlagi pogodbe o vložku dela plač sedaj tožnica uveljaviti denarnih zahtevkov, ki bi izvirali iz nezakonite delitve dobička.
odškodninska odgovornost – več povzročiteljev - solidarna odgovornost – sodelovanje v pretepu
Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri od tožencev, ki je sodeloval v pretepu, je tožniku povzročil škodo, so vsi udeleženci solidarno odgovorni za vso nastalo škodo.