izločitev sodnika – zahteva za izločitev sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
V primeru izvedbe glavne obravnave daje zakon stranki možnost, da izločitev sodnika zahteva vse do izdaje sklepa o zaključku glavne obravnave. Možnost zahtevati izločitev do izdaje odločbe je predvidena le tedaj, če je bila odločba izdana brez obravnave.
OZ člen 381. ZOR člen 200, 203, 919. ZPP člen 7, 7/1, 350, 350/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – podrejeni tožbeni zahtevek – načelo dispozitivnosti – prekoračitev tožbenega zahtevka – konformni način obrestovanja – trenutek nastopa zamude – tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka utemeljeno izpostavlja, da zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode, kot tudi skupen znesek priznanega denarnega zadoščenja, ne izraža ustreznega razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in je iz tega razloga potrebna sprememba prvostopenjske odločitve v obsegu, kot je potreben, da bo višina odmerjene odškodnine odražala ustrezno ravnovesje med načelom individualizacije višine odškodnine in načelom objektivne pogojenosti njene višine.
Tožeča stranka je sicer na glavni obravnavi dne 8.6.2009 postavila tudi podrejeni tožbeni zahtevek, ki pa ga je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo, saj ga glede na dejstvo, da je delno ugodilo primarno postavljenemu tožbenemu zahtevku, sploh ne bi smelo obravnavati. Eventualni zahtevek je namreč postavljen le za primer, če bo primarni zahtevek v celoti zavrnjen. S tem je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti, saj je pri svojem odločanju prekoračilo tožbeni zahtevek, kar je sicer mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi. V primeru, da kršitev s pravnimi sredstvi ni odpravljena, pri čemer pritožbeno sodišče na takšno kršitev ne pazi po uradni dolžnosti, saj po izrecni določbi tretjega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje na prekoračitev tožbenega zahtevka pazi samo na zahtevo stranke, postane odločitev v tem delu pravnomočna in je s tem nezakonitost sanirana. Ker tožeča stranka, ki bi sicer imela pravni interes za pritožbo, prvostopenjske odločitve v tem obsegu ne izpodbija, pritožbeno sodišče v takšno odločitev ne more več posegati.
V skladu z Zakonom o predpisani obrestmi meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO) je bil do 28.6.2003 uveljavljen konformni način obrestovanja, kar pomeni, da se zamudne obresti ob vsaki spremembi obrestne mere zamudnih obresti prištejejo k glavnici, ki prestavlja osnovo za izračun zamudnih obresti v naslednjem obračunskem obdobju, tako da se določila ZOR oziroma OZ, ki obrestovanja obresti ne dovoljujejo, v tem obsegu ne uporabljajo.
lastninjenje podjetij – začasna odredba po ZLPP – začasna odredba po ZDen – prepoved razpolaganja po ZDen – ničnost pogodbe – vznemirjanje lastninske pravice
Zavarovanje zahtevkov, ki se nanašajo na podjetja, ki se lastninsko preoblikujejo, je ZLPP v 9. do 16. čl. uredil posebej z namenom, da se ob istočasnem procesu denacionalizacije omogoči tudi nemoten proces lastninskega preoblikovanja podjetij. Ker se tožnika tega zavarovanja nista poslužila, ničnostna sankcija za pravni posel, ki ga je sklenilo podjetje (2. odst. 88. čl. ZDen), ne pride v poštev.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – trenutek nastanka škode
Ni res, da je v obravnavanem primeru prišlo do škode šele takrat, ko tožnik ni prejel izplačila iz stečajne mase. Tožnikova škoda je namreč nastala že z iztekom roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku, ki ga je tožnikov pooblaščenec zamudil. Najkasneje takrat je bilo jasno, da tožnik zaradi malomarnosti svojega pooblaščenca ne bo prišel do že pravnomočno prisojene odškodnine. Dejstvo, da tedaj še ni moglo biti znano, kolikšen del stečajne mase bi ob njeni delitvi pripadal tožniku, če bi pravočasno prijavil svojo odškodninsko terjatev, pa na začetek zastaranja ni imelo nobenega vpliva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0058842
OZ člen 111, 111/1, 190, 193. ZVPot člen 41, 41/1.
pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine – obresti od vnaprej plačane kupnine – odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev – obsega vračanja – plačilo zakonskih zamudnih obresti
41. člen ZVPot je mogoče uporabiti le v primeru, da se prodajna pogodba uresniči in prodajalec blago dobavi ali opravi storitev, ne pa v primeru, ko je prodajna pogodba razvezana ali razveljavljena.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058858
ZIZ člen 226, 226/4, 226/5.
začasna odredba – denarna kazen – višina denarne kazni – poseg v osebnostne pravice
Namen denarne kazni iz 4. odstavka 226. člena ZIZ ni kaznovanje. Kaznovanje pa se odraža tudi v obliki določanja nesorazmerno ali drastično visokih zneskov. Takšen pa je v konkretnem primeru znesek 100.000,00 EUR, katerega je pritožbeno sodišče znižalo na 30.000,00 EUR.
posest - pojem posesti – opustitev posesti – posestno varstvo
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati, jo uživati in z njo razpolagati. Zato ni pomembno, ali je tožnica stanovanje uporablja redno ali pa le občasno. Popolna opustitev posesti stanovanja bi bila izkazana, če bi tožnica iz stanovanja odnesla vse svoje stvari, oddala ključ stanovanja in opustila vsako voljo, da stanovanje uporablja za kakršenkoli namen.
OZ člen 168. ZNP člen 97. ZVO-1 člen 76, 79. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov Občine Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda člen 20.
zemljišče na vodovarstvenem območju – možnost uporabe – trajno onemogočena raba - odškodnina za premoženjsko škodo – izguba na dobičku – pravna podlaga - aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – odškodninski zavezanec
Pritrditi je stališču pritožbe, da ZV-1, ki je veljal v kritičnem obdobju, ni dajal pravice do odškodnine zaradi zmanjšanja dohodka od kmetijstva, ter da edino pravno podlago za prisojo uveljavljane odškodnine za obravnavano obdobje predstavlja Odlok iz leta 1992, katerega veljavnost je bila podaljšana na podlagi prehodnih določb ZV-1. Zadevni Odlok je v 20. členu določal, da uporabnikom in lastnikom zemljišč, na katerih je s tem Odlokom prepovedana ali omejena uporaba agrotehničnih sredstev, pripada zaradi omejitve možnosti pridobivanja dohodka in zaradi povečanih stroškov odškodnina, ki se sporazumno določi med lastniki zemljišč in upravljalci vodnih virov. Zavezanec za plačilo odškodnine zaradi opisanih okoliščin torej ni bila država, temveč upravljalci vodnih virov.
ZPP člen 39, 41, 44, 44/3, 161, 161/3, 180, 182/4, 286b. ZIZ člen 168, 168/3.
vrednost spornega predmeta - podrejeni zahtevek - stvarna pristojnost sodišča - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika - sklepčnost tožbe - stroški postopka
1. Glede stvarne pristojnosti za podrejeni zahtevek tožena stranka šele v pritožbi prvič očita absolutno bistveno kršitev postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev spada med lažje absolutne bistvene kršitve, zato jo pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). To pa pomeni, da se tudi stranka na to kršitev ne more uspešno sklicevati, če je ni pravočasno uveljavljala med postopkom na prvi stopnji (člen 286.b ZPP).
2. Vpis lastninske pravice na dolžnika lahko s tožbo zahteva upnik prav v primeru, ko nima listine, ki bi bila sama po sebi primerna za vpis v zemljiško knjigo. Zmotne so torej pritožbene navedbe, da bi tožeča stranka morala že razpolagati z listino, ki je v skladu s 40. členom ZZK-1 podlaga za vknjižbo. Če bi s takšno listino razpolagala, ji ne bi bilo treba vložiti tožbe, ampak bi v skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZIZ lahko direktno predlagala vpis na dolžnika.
izvršilni naslov - ustreznost izvršilnega naslova - vrnitev delavca na delo - določljivost zneskov nadomestila plače
Z izvršilnim predlogom uveljavlja plačilo le za čas po pravnomočnosti sodne odločbe do vrnitve delavca na delo, v takem primeru izvršilno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 233. člena ZIZ, odloča o nadomestilu plače za čas po pravnomočnosti sodne odločbe do vrnitve delavca na delo.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - načelo kavzalnosti
V našem pravnem sistemu velja v razmerju med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom načelo kavzalnosti. Ena od posledic tega načela je tudi to, da kupec ne more zahtevati sklenitve razpolagalnega pravnega posla (to je izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila) za nekaj drugega kot se je prodajalec zavezal z zavezovalnim pravnim poslom.
ZPP člen 242, 242/2, 249, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/6.
stroški postopka - stroški in nagrada izvedenca - zakonske zamudne obresti
Procesni predpis, ki določa, kako izvedenec, ki je sodeloval v pravdnem postopku po sklepu sodišča, priglasi stroške in nagrado za svoje delo, je Zakon o pravdnem postopku – ZPP. Tako 249. člen ZPP vsebuje določbe o zahtevku, ki ga ima izvedenec zoper državo za povrnitev stroškov in nagrade. Glede povrnitve teh stroškov in nagrade citirano zakonsko določilo v svojem drugem odstavku napotuje na določbe 242. člena ZPP. Zato bi moral, v kolikor je želel uveljaviti tudi svojo pravico do povrnitve zakonskih zamudnih obresti od priznane glavnice, ki ima podlago v določbi šestega odstavka 48. člena Pravilnika, le te zahtevati že z zahtevkom za povrnitev stroškov in nagrade (npr. s pripisom: „ v primeru plačilne zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti glavnice, do plačila“).
OZ člen 376. ZIP člen 251 c. ZOR člen 87, 103, 103/1, 105, 105/1, 110, 111, 112, 277, 277/3, 399, 399/1. ZPP člen 7, 155, 337, 337/1, 392.
posojilna pogodba – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – ničnost - pogodbeno dogovorjene zamudne obresti - pogodbeno dogovorjene obresti za terjatev izraženo v tuji valuti – ničnost dogovora o pogodbenih obrestih – nemoralen pogodbeni dogovor o zamudnih obrestih – ne ultra alterum tantum – ugotavljanje ničnosti izvršilnega naslova po pravnomočnosti sklepa o izvršbi - izpodbijanje/ničnost sodne poravnave – veljavnost pooblastila za sklenitev sporazuma o zavarovanju denarne terjatve – izvršljivost in določljivost izreka sodbe – razpravno načelo – uspeh pravdne stranke z obrestnim delom zahtevka in vpliv na odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov
Ker je bila pooblaščenka posojilojemalca pooblaščena tudi za sklenitev sodnega sporazuma o zavarovanju terjatve, ob dejstvu, da je posojilna pogodba z dne 31.1.1994 postala del zapisnika o naroku, na katerem se je odločalo o sporazumu za zavarovanje terjatve, delno, glede višine zamudnih obresti, pa je bila na naroku tudi modificirana, je utemeljen zaključek, da neobstoj pooblastila ob sami sklenitvi posojilne pogodbe z dne 31.1.1994 nima posledic za njeno veljavnost, saj je bila ta pomanjkljivost s tem, ko sta toženka in pooblaščenka posojilojemalca na naroku ponovno potrdili vsebino posojilne pogodbe kot podlago na naroku ugotovljene terjatve, sanirana.
Kljub temu da v izreku ni navedena višina obrestne mere pogodbenih obresti, nad katero je sporazum ničen, je z opisno oznako "obresti, ki presegajo obresti, ki jih plačuje za devizne hranilne vloge na vpogled Nova KBM d.d., Maribor" izrek dovolj določljiv ter v morebitnem izvršilnem postopku ne bo dvoma, na katero višino obresti se izrek nanaša.
Ni mogoče kot nemoralnih šteti pogodbeno dogovorjenih zamudnih obresti za terjatve, izražene v tuji valuti, ki ne presegajo realne obrestne mere zamudnih obresti za tolarske terjatve.
Glede na določbo tožnikove pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela direktorja sektorja, da se glede pravic, obveznosti in odgovornosti delavca uporabljajo med drugim tudi določbe kolektivnih pogodb, in upoštevajoč dejstvo, da položaj direktorja sektorja kot vodilnega delavca ni identičen položaju poslovodnih oseb, je tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 28. čl. SKPgd utemeljen.
pogodba o trajni vlogi sredstev - oškodovanje družbene lastnine - kršitev ustavnih pravic
Ukrep, ki ga je imel na podlagi 48.a člena ZLPP na voljo revizijski organ, če tožena stranka ne bi sama uskladila oškodovanj, je med drugim tudi naložitev pravilnega izkazovanja lastninskih deležev, kar je bilo naloženo toženi stranki pred pričetkom lastninskega preoblikovanja, saj je bila z dokončno odločbo revizijskega organa ugotovljena med drugim nezakonita delitev dobička (tožnica do njega ni bila upravičena) pri toženi stranki v škodo družbenega kapitala na račun zasebnega, za kar ni bilo podlage v zakonu. Iz navedenih razlogov se pritožnica neutemeljeno sklicuje na pogodbo (ki sicer ni bila izpodbita, kar večkrat ponovi pritožba), ki jo je sklenila s prednikom toženke, saj je bil predmet tudi naknadna delitev dobička, ta pa je bila zatem opravljena v nasprotju s prisilnimi predpisi, in ne more na podlagi pogodbe o vložku dela plač sedaj tožnica uveljaviti denarnih zahtevkov, ki bi izvirali iz nezakonite delitve dobička.
odškodninska odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost – objektivna in krivdna odškodninska odgovornost – stvar s povečano nevarnostjo – igralo kot nevarna stvar – mokro igralo
Napačno je stališče pritožbe, da je potrebno konkretno igralo šteti kot nevarno stvar in da torej tožena stranka odgovarja na podlagi domnevne vzročnosti. To igralo otroci množično uporabljajo brez nevarnosti. Do poškodbe ni prišlo zato, ker bi bilo igranje na tem igralu samo po sebi nevarno, temveč zato, ker je bilo igralo mokro. Odškodninsko odgovornost tožene stranke je potrebno zato presojati po pravilih o krivdni odgovornosti.