Zakon varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je pošten. Tožeča stranka je tožencu izplačala odškodnino po sodbi sodišča prve stopnje, obenem pa je vložila pritožbo zoper to sodbo. Ob plačilu je toženi stranki sporočila, da bo v primeru, da se bo v nadaljevanju postopka ugotovilo, da oškodovanec (toženec) ni upravičen do take odškodnine, preveč izplačani znesek zahtevala nazaj. Toženec tako ni bil oziroma ni mogel biti pošten prejemnik odškodnine.
Ko sodišče prejme izjavo o umiku tožbe, te ni več mogoče preklicati.
tekst :
Pritožbi tožeče stranke se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.
Obrazložitev
S sklepom z dne 15. 5. 2009 je sodišče ustavilo pravdni postopek, saj je tožeča stranka podala umik tožbe z zahtevkom: „1. da se prodajno pogodbo L-K-008-0016 z dne 04.03.2008 razveljavi, 2. da se t.i. zemljiško knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice Dn. št. 7327/08 z dne 14.03.2008 vzame za nepredmetnega oz. se ga zavrže, 3. da se sklep sodišča Dn. št. 7327/08 z dne 17.04.2008 vzame za nepredmetnega oz. kot takega, ki nima pravne podlage oz. se ga izreče za „pro nullo declarari“, 4. da se pogodbo o potrošniškem finančnem lizingu nepremičnine, št. 2558/08 z dne 13.03.2008, ki je omenjena v prodajni pogodbi L-K-008-0016 z dne 04.03.2008, tudi razveljavi in zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov“.
S sklepom z dne 16. 6. 2009 je sodišče zaradi umika tožbe in v njej vsebovanega predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za tožbo ustavilo tudi postopek odločanja o tem predlogu.
Zoper navedena sklepa se pritožuje tožnik.
V obširni pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2009 v bistvenem navaja, da je sicer res podal umik tožbe, vendar pa je naslednji dan podal tudi preklic umika. Ker tožba še ni bila nikomur vročena in ker zakon ne določa, da umika ni mogoče preklicati, meni, da je bil umik preklican, še preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep in je zato ta kontradiktoren. Meni, da je ta nejasen tudi glede tega, katero sodbo je sodišče zavrglo, saj sta v sodnem spisu dva različna datuma na isti tožbi. Podaja svoj pogled na zakonodajo, pojasnjuje okoliščine izpodbijanih pravnih dejanj, svojega položaja, analizira pomanjkljivosti sodnega spisa, pojasnjuje svojo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks in podobno.
V pritožbi zoper sklep z dne 16.06.2009 pojasnjuje, da se je že pritožil na zgoraj navedeni sklep, da je umaknil tožbo in predlog za oprostitev sodnih taks hkrati in ju hkrati tudi preklical, sodišče pa ju je obravnavalo ločeno. Pojasnjuje tudi okoliščine preostalih sodnih postopkov, v katerih je udeležen, opozarja na napake sodišča in podobno.
Pritožbi nista utemeljeni.
K pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2009
Tožnik je dne 4. 3. 2009 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo, v kateri zahteva:
da se prodajno pogodbo L-K-008-0016 z dne 04.03.2008 razveljavi,
da se t. i. zemljiško knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice Dn. št. 7327/08 z dne 14.03.2008 vzame za brezpredmetnega oz. se ga zavrže,
da se sklep sodišča Dn. št. 7327/08 z dne 17.04.2008 vzame za nepredmetnega oz. kot takega, ki nima pravne podlage oz. se ga izreče za „pro nullo declarari“,
da se pogodbo o potrošniškem finančnem lizingu nepremičnine, št. 2558/08 z dne 13.03.2008, ki je omenjena v prodajni pogodbi L-K-008-0016 z dne 04.03.2008, tudi razveljavi.
Zahteva tudi povrnitev stroškov pravdnega postopka.
Dne 9. 3. 2009 je sodišče prejelo umik tožbe, dne 10. 3. 2009 pa preklic umika. Ni dvoma, da je tožnik umaknil tožbo z zgoraj citiranim tožbenim zahtevkom, ne glede na morda nekoliko nejasno označbo datumov vložitve tožbe. Pa tudi ni dvoma, da je sodišče ustavilo pravdni postopek, začet ravno z obravnavano tožbo. To navsezadnje priznava tudi pritožnik, ki navaja, da je to tožbo res umaknil, le da je podani umik kasneje preklical. Ker zakon ne določa, da umika tožbe ni mogoče preklicati in ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, meni, da podlage za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo. Takšnemu stališču pa ne gre pritrditi.
3. odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da v primeru, ko je tožba umaknjena, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, zato je sklep sodišča le deklaratorne narave. Izjavo o umiku bi bilo mogoče preklicati le, če bi sodišče izjavo o preklicu umika prejelo prej ali vsaj sočasno z umikom (1). Ker tudi glede na pritožbene navedbe ne more biti sporno, da je sodišče prejelo preklic tožnikove izjave o umiku tožbe dan kasneje kot samo izjavo o umiku, umika ni mogoče šteti kot brezpredmetnega. Tožnikovo dopolnitev tožbe, ki jo je prejelo po prejemu izjave o umiku tožbe, pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot novo tožbo, pritožnikove navedbe v zvezi s tem pa niso predmet presoje izpodbijanega sklepa.
K pritožbi zoper sklep z dne 16.06.2009
Ker je sodišče prejelo umik tožbe, v kateri je tožnik predlagal tudi oprostitev plačila sodnih taks, je ustavilo tudi postopek odločanja o oprostitvi plačila sodne takse za tožbo. Tudi v tej pritožbi ponovljeno stališče, da je tožnik izjavo o umiku tožbe tudi preklical, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, ne more držati. Ker je bil ustavljen pravdni postopek, je sodišče ustavilo tudi odločanje o oprostitvi plačila taks za tožbo, s posebnim sklepom pa je odločilo o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse v pritožbenem postopku. S tem, ko je sodišče prve stopnje ločeno odločilo o ustavitvi pravdnega postopka in oprostitvi plačila sodne takse, pa tudi ni zagrešilo nobene procesne kršitve, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP).
Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pri presoji pa pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je sodišče prve stopnje uporabilo tudi materialno pravo (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi tožeče stranke kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Ker sta predmet presoje le izpodbijana sklepa, pritožbeno sodišče ni povzemalo in se ni opredeljevalo do ostalih navedb pritožnika.
Ker pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (2. odstavek 163. člena ZPP)
Pristojnost sodnika posameznika za odločanje o pritožbi zoper sklep določa 1. odstavek 366.a člena ZPP.
(1) Glej Ude in drugi: Pravdni postopek; zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 217, pa tudi Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, str. 286. in naslednja.
zaznamba izvršbe – pravnomočnost sklepa o izvršbi – pritožbeni stroški
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, se v zemljiški knjigi zaznamuje pred pravnomočnostjo.
Pritožbeni stroški so stroški v zvezi z enim od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnine, zato bo vprašanje utemeljenosti in potrebnosti le-teh predmet odločanja izvršilnega sodišča v izvršilnem postopku.
SPZ člen 132. OZ člen 90, 120, 247, 247/3. ZVPot člen 23, 24, 24/3-2, 53. ZPotK člen 4, 4/4.
lex commissoriae – sale and lease back - ničnost pogodbe – realizacija pogodbe – konvalidacija – prepoved odpovedi pravicam potrošnika
Kombinacija in vsebina vseh sklenjenih poslov ter tudi njihovo časovno zaporedje in časovna bližina izkazujejo le to, da bi tožnica izgubila lastninsko pravico na v najem vzetih nepremičninah (oziroma je ne bi mogla pridobiti nazaj), če ne bi odplačala vseh denarnih obveznosti iz sklenjene pogodbe o finančnem leasingu in da sta se obe pogodbeni stranki vseh teh posledic zavedali. Takšen medsebojno očitno povezan sklop pravnih poslov ne vsebuje varovalke - na primer klavzule, da sme tožena stranka v primeru, da terjatev ne bo poravnana, prodati dano stvar sama ali s posredovanjem koga drugega po tržni ceni ob dospelosti terjatve in se poplačati šele iz izkupička ali pa da upnik lahko obdrži lastninsko pravico nad stvarjo šele potem, ko jo je ocenil nekdo tretji, morebitni presežek vrednosti nad terjatvijo pa mora izročiti tožnici. V primeru, ko pogodba takšnih ali podobnih določb ne vsebuje, pomeni to kršitev določbe 132. člena SPZ - „lex commissoriae“ in posledično ničnost takšne pogodbe oziroma vseh medsebojno povezanih pogodb, ki skupaj predstavljajo omenjeno zakonsko prepoved.
predlog za oprostitev sodnih taks – nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Sodišče mora stranko, ki je vložila nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pozvati na dopolnitev predloga, četudi je predlog vložila po odvetniku.
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca. Ker zavarovalnica v regresni pravdi vstopi v pravice oškodovanca, je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice.
Ko pritožba zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava v posledici zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter za to trditev navaja razloge, je to pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Po določbi 3. člena ZPPLPS se kot nova parcela odmeri le stavbišče, na katerem stoji zgradba in šele potem se lahko predlaga vpis v etažno lastnino le za to na novo odmerjeno parcelo. Predlog za vpis etažne lastnine na parceli, ki v naravi predstavlja stavbo, dvorišče in njivo ni utemeljen.
posest - pojem posesti – opustitev posesti – posestno varstvo
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati, jo uživati in z njo razpolagati. Zato ni pomembno, ali je tožnica stanovanje uporablja redno ali pa le občasno. Popolna opustitev posesti stanovanja bi bila izkazana, če bi tožnica iz stanovanja odnesla vse svoje stvari, oddala ključ stanovanja in opustila vsako voljo, da stanovanje uporablja za kakršenkoli namen.
pogodba o trajni vlogi sredstev - oškodovanje družbene lastnine - kršitev ustavnih pravic
Ukrep, ki ga je imel na podlagi 48.a člena ZLPP na voljo revizijski organ, če tožena stranka ne bi sama uskladila oškodovanj, je med drugim tudi naložitev pravilnega izkazovanja lastninskih deležev, kar je bilo naloženo toženi stranki pred pričetkom lastninskega preoblikovanja, saj je bila z dokončno odločbo revizijskega organa ugotovljena med drugim nezakonita delitev dobička (tožnica do njega ni bila upravičena) pri toženi stranki v škodo družbenega kapitala na račun zasebnega, za kar ni bilo podlage v zakonu. Iz navedenih razlogov se pritožnica neutemeljeno sklicuje na pogodbo (ki sicer ni bila izpodbita, kar večkrat ponovi pritožba), ki jo je sklenila s prednikom toženke, saj je bil predmet tudi naknadna delitev dobička, ta pa je bila zatem opravljena v nasprotju s prisilnimi predpisi, in ne more na podlagi pogodbe o vložku dela plač sedaj tožnica uveljaviti denarnih zahtevkov, ki bi izvirali iz nezakonite delitve dobička.
OZ člen 376. ZIP člen 251 c. ZOR člen 87, 103, 103/1, 105, 105/1, 110, 111, 112, 277, 277/3, 399, 399/1. ZPP člen 7, 155, 337, 337/1, 392.
posojilna pogodba – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – ničnost - pogodbeno dogovorjene zamudne obresti - pogodbeno dogovorjene obresti za terjatev izraženo v tuji valuti – ničnost dogovora o pogodbenih obrestih – nemoralen pogodbeni dogovor o zamudnih obrestih – ne ultra alterum tantum – ugotavljanje ničnosti izvršilnega naslova po pravnomočnosti sklepa o izvršbi - izpodbijanje/ničnost sodne poravnave – veljavnost pooblastila za sklenitev sporazuma o zavarovanju denarne terjatve – izvršljivost in določljivost izreka sodbe – razpravno načelo – uspeh pravdne stranke z obrestnim delom zahtevka in vpliv na odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov
Ker je bila pooblaščenka posojilojemalca pooblaščena tudi za sklenitev sodnega sporazuma o zavarovanju terjatve, ob dejstvu, da je posojilna pogodba z dne 31.1.1994 postala del zapisnika o naroku, na katerem se je odločalo o sporazumu za zavarovanje terjatve, delno, glede višine zamudnih obresti, pa je bila na naroku tudi modificirana, je utemeljen zaključek, da neobstoj pooblastila ob sami sklenitvi posojilne pogodbe z dne 31.1.1994 nima posledic za njeno veljavnost, saj je bila ta pomanjkljivost s tem, ko sta toženka in pooblaščenka posojilojemalca na naroku ponovno potrdili vsebino posojilne pogodbe kot podlago na naroku ugotovljene terjatve, sanirana.
Kljub temu da v izreku ni navedena višina obrestne mere pogodbenih obresti, nad katero je sporazum ničen, je z opisno oznako "obresti, ki presegajo obresti, ki jih plačuje za devizne hranilne vloge na vpogled Nova KBM d.d., Maribor" izrek dovolj določljiv ter v morebitnem izvršilnem postopku ne bo dvoma, na katero višino obresti se izrek nanaša.
Ni mogoče kot nemoralnih šteti pogodbeno dogovorjenih zamudnih obresti za terjatve, izražene v tuji valuti, ki ne presegajo realne obrestne mere zamudnih obresti za tolarske terjatve.
izvršilni naslov - ustreznost izvršilnega naslova - vrnitev delavca na delo - določljivost zneskov nadomestila plače
Z izvršilnim predlogom uveljavlja plačilo le za čas po pravnomočnosti sodne odločbe do vrnitve delavca na delo, v takem primeru izvršilno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 233. člena ZIZ, odloča o nadomestilu plače za čas po pravnomočnosti sodne odločbe do vrnitve delavca na delo.
ZPP člen 242, 242/2, 249, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/6.
stroški postopka - stroški in nagrada izvedenca - zakonske zamudne obresti
Procesni predpis, ki določa, kako izvedenec, ki je sodeloval v pravdnem postopku po sklepu sodišča, priglasi stroške in nagrado za svoje delo, je Zakon o pravdnem postopku – ZPP. Tako 249. člen ZPP vsebuje določbe o zahtevku, ki ga ima izvedenec zoper državo za povrnitev stroškov in nagrade. Glede povrnitve teh stroškov in nagrade citirano zakonsko določilo v svojem drugem odstavku napotuje na določbe 242. člena ZPP. Zato bi moral, v kolikor je želel uveljaviti tudi svojo pravico do povrnitve zakonskih zamudnih obresti od priznane glavnice, ki ima podlago v določbi šestega odstavka 48. člena Pravilnika, le te zahtevati že z zahtevkom za povrnitev stroškov in nagrade (npr. s pripisom: „ v primeru plačilne zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti glavnice, do plačila“).
Glede na določbo tožnikove pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela direktorja sektorja, da se glede pravic, obveznosti in odgovornosti delavca uporabljajo med drugim tudi določbe kolektivnih pogodb, in upoštevajoč dejstvo, da položaj direktorja sektorja kot vodilnega delavca ni identičen položaju poslovodnih oseb, je tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 28. čl. SKPgd utemeljen.
OZ člen 168. ZNP člen 97. ZVO-1 člen 76, 79. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov Občine Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda člen 20.
zemljišče na vodovarstvenem območju – možnost uporabe – trajno onemogočena raba - odškodnina za premoženjsko škodo – izguba na dobičku – pravna podlaga - aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – odškodninski zavezanec
Pritrditi je stališču pritožbe, da ZV-1, ki je veljal v kritičnem obdobju, ni dajal pravice do odškodnine zaradi zmanjšanja dohodka od kmetijstva, ter da edino pravno podlago za prisojo uveljavljane odškodnine za obravnavano obdobje predstavlja Odlok iz leta 1992, katerega veljavnost je bila podaljšana na podlagi prehodnih določb ZV-1. Zadevni Odlok je v 20. členu določal, da uporabnikom in lastnikom zemljišč, na katerih je s tem Odlokom prepovedana ali omejena uporaba agrotehničnih sredstev, pripada zaradi omejitve možnosti pridobivanja dohodka in zaradi povečanih stroškov odškodnina, ki se sporazumno določi med lastniki zemljišč in upravljalci vodnih virov. Zavezanec za plačilo odškodnine zaradi opisanih okoliščin torej ni bila država, temveč upravljalci vodnih virov.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - načelo kavzalnosti
V našem pravnem sistemu velja v razmerju med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom načelo kavzalnosti. Ena od posledic tega načela je tudi to, da kupec ne more zahtevati sklenitve razpolagalnega pravnega posla (to je izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila) za nekaj drugega kot se je prodajalec zavezal z zavezovalnim pravnim poslom.
ZPP člen 39, 41, 44, 44/3, 161, 161/3, 180, 182/4, 286b. ZIZ člen 168, 168/3.
vrednost spornega predmeta - podrejeni zahtevek - stvarna pristojnost sodišča - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika - sklepčnost tožbe - stroški postopka
1. Glede stvarne pristojnosti za podrejeni zahtevek tožena stranka šele v pritožbi prvič očita absolutno bistveno kršitev postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev spada med lažje absolutne bistvene kršitve, zato jo pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). To pa pomeni, da se tudi stranka na to kršitev ne more uspešno sklicevati, če je ni pravočasno uveljavljala med postopkom na prvi stopnji (člen 286.b ZPP).
2. Vpis lastninske pravice na dolžnika lahko s tožbo zahteva upnik prav v primeru, ko nima listine, ki bi bila sama po sebi primerna za vpis v zemljiško knjigo. Zmotne so torej pritožbene navedbe, da bi tožeča stranka morala že razpolagati z listino, ki je v skladu s 40. členom ZZK-1 podlaga za vknjižbo. Če bi s takšno listino razpolagala, ji ne bi bilo treba vložiti tožbe, ampak bi v skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZIZ lahko direktno predlagala vpis na dolžnika.
odškodninska odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost – objektivna in krivdna odškodninska odgovornost – stvar s povečano nevarnostjo – igralo kot nevarna stvar – mokro igralo
Napačno je stališče pritožbe, da je potrebno konkretno igralo šteti kot nevarno stvar in da torej tožena stranka odgovarja na podlagi domnevne vzročnosti. To igralo otroci množično uporabljajo brez nevarnosti. Do poškodbe ni prišlo zato, ker bi bilo igranje na tem igralu samo po sebi nevarno, temveč zato, ker je bilo igralo mokro. Odškodninsko odgovornost tožene stranke je potrebno zato presojati po pravilih o krivdni odgovornosti.