obnova postopka – nova dejstva po pravnomočnosti sodbe
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku, to je praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo (člen 386. ZPP).
Tožnica je prosta vseh pogodbenih obveznosti, ker je obvestilo, da ji štipenditor zagotavlja sklenitev delovnega razmerja, prejela po izteku roka, določenega s pogodbo o štipendiranju. Sklep tožene stranke, s katerim je tožnici naložila, da je dolžna vrniti prejete štipendije in potne stroške, je nezakonit.
zmota pri sklepanju pogodbe – opravičljiva zmota – skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu
Po 66. členu OZ se zmota pri sklepanju pogodbe upošteva le, če je opravičljiva. Takšna pa je zmota samo takrat, ko je pogodbena stranka pri sklepanju pogodbe ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – trenutek nastanka škode
Ni res, da je v obravnavanem primeru prišlo do škode šele takrat, ko tožnik ni prejel izplačila iz stečajne mase. Tožnikova škoda je namreč nastala že z iztekom roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku, ki ga je tožnikov pooblaščenec zamudil. Najkasneje takrat je bilo jasno, da tožnik zaradi malomarnosti svojega pooblaščenca ne bo prišel do že pravnomočno prisojene odškodnine. Dejstvo, da tedaj še ni moglo biti znano, kolikšen del stečajne mase bi ob njeni delitvi pripadal tožniku, če bi pravočasno prijavil svojo odškodninsko terjatev, pa na začetek zastaranja ni imelo nobenega vpliva.
Navedbe o neuporabi služnosti po priposestvovalnem obdobju in o nepotrebnosti služnosti za toženo stranko bi tožeča stranka lahko uveljavljala z zahtevkom na prenehanje stvarne služnosti po določbah 58. člena ZTLR oziroma 222. in 223. člena SPZ, česar pa v pravdnem postopku ni storila.
Izvrševanje služnosti je pravni standard, pri katerem se zahteva primerna in konsistentna uporaba služeče stvari, kar ni nujno vsakodnevna uporaba; frekvenca uporabe služeče stvari je namreč med drugim odvisna od narave in načina uporabe gospodujoče stvari
ZFPPod člen 25, 27, 27/4. ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZPP člen 81, 205, 208.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – zastaranje
Ker ZFPPIPP drugače ureja pravne posledice izbrisa pravne osebe iz sodnega registra in učinke izbrisa za pravice upnikov izbrisane pravne osebe, kot je bilo to urejeno v ZFPPod, (sedaj določa zastaranje zahtevkov upnikov do aktivnih družbenikov izbrisane družbe) sodišče prve stopnje tožbe zgolj zaradi poteka enoletnega roka od objave izbrisa tožene stranke iz sodnega registra ne bi smelo zavreči.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058843
ZD člen 141, 142/1, 142/3.
podjemna pogodba – odgovornost za napake izvršenega posla – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja
Če višina plačanih dolgov zapustnika že presega vrednost podedovanega premoženja, je potrebno že iz tega razloga tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva plačilo obveznosti zapustnika, v celoti zavrniti.
ZPP člen 4, 289, 289/2. ZZK-1 člen 244, 244/3. SPZ člen 9.
pravica do obravnavanja pred sodiščem – posredno izvajanje dokazov – izbrisna tožba – domneva dobre vere
Sodišče je odločilo zgolj po hitrem in poenostavljenem postopku, z vpogledom v izjave strank in nekaterih prič v kazenskem postopku, brez neposrednega izvajanja dokazov, čeprav se stranke slednjemu niso odpovedale. S tem je sodišče kršilo procesne pravice tožnikov do obravnavanja pred sodiščem, saj jima je onemogočilo, da bi se neposredno izjavila o svojih trditvah ter navedbah in predlaganih dokazih nasprotne stranke, prav tako pa tudi nista imela možnosti sodelovati pri izvedbi dokazov in obravnavanju uspeha dokazovanja.
Dedič, ki je v zapuščinskem postopku odstopil dedni delež določenemu dediču, te izjave ne more preklicati, lahko pa zahteva razveljavitev, če je dal izjavo zaradi sile, grožnje zvijače ali če je bila dana v zmoti, a ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju, ampak s tožbo.
Glede na določbo tožnikove pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela direktorja sektorja, da se glede pravic, obveznosti in odgovornosti delavca uporabljajo med drugim tudi določbe kolektivnih pogodb, in upoštevajoč dejstvo, da položaj direktorja sektorja kot vodilnega delavca ni identičen položaju poslovodnih oseb, je tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 28. čl. SKPgd utemeljen.
ZPP člen 39, 41, 44, 44/3, 161, 161/3, 180, 182/4, 286b. ZIZ člen 168, 168/3.
vrednost spornega predmeta - podrejeni zahtevek - stvarna pristojnost sodišča - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika - sklepčnost tožbe - stroški postopka
1. Glede stvarne pristojnosti za podrejeni zahtevek tožena stranka šele v pritožbi prvič očita absolutno bistveno kršitev postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev spada med lažje absolutne bistvene kršitve, zato jo pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). To pa pomeni, da se tudi stranka na to kršitev ne more uspešno sklicevati, če je ni pravočasno uveljavljala med postopkom na prvi stopnji (člen 286.b ZPP).
2. Vpis lastninske pravice na dolžnika lahko s tožbo zahteva upnik prav v primeru, ko nima listine, ki bi bila sama po sebi primerna za vpis v zemljiško knjigo. Zmotne so torej pritožbene navedbe, da bi tožeča stranka morala že razpolagati z listino, ki je v skladu s 40. členom ZZK-1 podlaga za vknjižbo. Če bi s takšno listino razpolagala, ji ne bi bilo treba vložiti tožbe, ampak bi v skladu z določbo tretjega odstavka 168. člena ZIZ lahko direktno predlagala vpis na dolžnika.
posest - pojem posesti – opustitev posesti – posestno varstvo
Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati, jo uživati in z njo razpolagati. Zato ni pomembno, ali je tožnica stanovanje uporablja redno ali pa le občasno. Popolna opustitev posesti stanovanja bi bila izkazana, če bi tožnica iz stanovanja odnesla vse svoje stvari, oddala ključ stanovanja in opustila vsako voljo, da stanovanje uporablja za kakršenkoli namen.
izvršilni naslov - ustreznost izvršilnega naslova - vrnitev delavca na delo - določljivost zneskov nadomestila plače
Z izvršilnim predlogom uveljavlja plačilo le za čas po pravnomočnosti sodne odločbe do vrnitve delavca na delo, v takem primeru izvršilno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 233. člena ZIZ, odloča o nadomestilu plače za čas po pravnomočnosti sodne odločbe do vrnitve delavca na delo.
ZPP člen 242, 242/2, 249, 249/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/6.
stroški postopka - stroški in nagrada izvedenca - zakonske zamudne obresti
Procesni predpis, ki določa, kako izvedenec, ki je sodeloval v pravdnem postopku po sklepu sodišča, priglasi stroške in nagrado za svoje delo, je Zakon o pravdnem postopku – ZPP. Tako 249. člen ZPP vsebuje določbe o zahtevku, ki ga ima izvedenec zoper državo za povrnitev stroškov in nagrade. Glede povrnitve teh stroškov in nagrade citirano zakonsko določilo v svojem drugem odstavku napotuje na določbe 242. člena ZPP. Zato bi moral, v kolikor je želel uveljaviti tudi svojo pravico do povrnitve zakonskih zamudnih obresti od priznane glavnice, ki ima podlago v določbi šestega odstavka 48. člena Pravilnika, le te zahtevati že z zahtevkom za povrnitev stroškov in nagrade (npr. s pripisom: „ v primeru plačilne zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti glavnice, do plačila“).
pogodba o trajni vlogi sredstev - oškodovanje družbene lastnine - kršitev ustavnih pravic
Ukrep, ki ga je imel na podlagi 48.a člena ZLPP na voljo revizijski organ, če tožena stranka ne bi sama uskladila oškodovanj, je med drugim tudi naložitev pravilnega izkazovanja lastninskih deležev, kar je bilo naloženo toženi stranki pred pričetkom lastninskega preoblikovanja, saj je bila z dokončno odločbo revizijskega organa ugotovljena med drugim nezakonita delitev dobička (tožnica do njega ni bila upravičena) pri toženi stranki v škodo družbenega kapitala na račun zasebnega, za kar ni bilo podlage v zakonu. Iz navedenih razlogov se pritožnica neutemeljeno sklicuje na pogodbo (ki sicer ni bila izpodbita, kar večkrat ponovi pritožba), ki jo je sklenila s prednikom toženke, saj je bil predmet tudi naknadna delitev dobička, ta pa je bila zatem opravljena v nasprotju s prisilnimi predpisi, in ne more na podlagi pogodbe o vložku dela plač sedaj tožnica uveljaviti denarnih zahtevkov, ki bi izvirali iz nezakonite delitve dobička.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - vpis v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - načelo kavzalnosti
V našem pravnem sistemu velja v razmerju med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom načelo kavzalnosti. Ena od posledic tega načela je tudi to, da kupec ne more zahtevati sklenitve razpolagalnega pravnega posla (to je izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila) za nekaj drugega kot se je prodajalec zavezal z zavezovalnim pravnim poslom.
OZ člen 376. ZIP člen 251 c. ZOR člen 87, 103, 103/1, 105, 105/1, 110, 111, 112, 277, 277/3, 399, 399/1. ZPP člen 7, 155, 337, 337/1, 392.
posojilna pogodba – sporazum o zavarovanju denarne terjatve – ničnost - pogodbeno dogovorjene zamudne obresti - pogodbeno dogovorjene obresti za terjatev izraženo v tuji valuti – ničnost dogovora o pogodbenih obrestih – nemoralen pogodbeni dogovor o zamudnih obrestih – ne ultra alterum tantum – ugotavljanje ničnosti izvršilnega naslova po pravnomočnosti sklepa o izvršbi - izpodbijanje/ničnost sodne poravnave – veljavnost pooblastila za sklenitev sporazuma o zavarovanju denarne terjatve – izvršljivost in določljivost izreka sodbe – razpravno načelo – uspeh pravdne stranke z obrestnim delom zahtevka in vpliv na odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov
Ker je bila pooblaščenka posojilojemalca pooblaščena tudi za sklenitev sodnega sporazuma o zavarovanju terjatve, ob dejstvu, da je posojilna pogodba z dne 31.1.1994 postala del zapisnika o naroku, na katerem se je odločalo o sporazumu za zavarovanje terjatve, delno, glede višine zamudnih obresti, pa je bila na naroku tudi modificirana, je utemeljen zaključek, da neobstoj pooblastila ob sami sklenitvi posojilne pogodbe z dne 31.1.1994 nima posledic za njeno veljavnost, saj je bila ta pomanjkljivost s tem, ko sta toženka in pooblaščenka posojilojemalca na naroku ponovno potrdili vsebino posojilne pogodbe kot podlago na naroku ugotovljene terjatve, sanirana.
Kljub temu da v izreku ni navedena višina obrestne mere pogodbenih obresti, nad katero je sporazum ničen, je z opisno oznako "obresti, ki presegajo obresti, ki jih plačuje za devizne hranilne vloge na vpogled Nova KBM d.d., Maribor" izrek dovolj določljiv ter v morebitnem izvršilnem postopku ne bo dvoma, na katero višino obresti se izrek nanaša.
Ni mogoče kot nemoralnih šteti pogodbeno dogovorjenih zamudnih obresti za terjatve, izražene v tuji valuti, ki ne presegajo realne obrestne mere zamudnih obresti za tolarske terjatve.
OZ člen 168. ZNP člen 97. ZVO-1 člen 76, 79. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov Občine Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda člen 20.
zemljišče na vodovarstvenem območju – možnost uporabe – trajno onemogočena raba - odškodnina za premoženjsko škodo – izguba na dobičku – pravna podlaga - aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – odškodninski zavezanec
Pritrditi je stališču pritožbe, da ZV-1, ki je veljal v kritičnem obdobju, ni dajal pravice do odškodnine zaradi zmanjšanja dohodka od kmetijstva, ter da edino pravno podlago za prisojo uveljavljane odškodnine za obravnavano obdobje predstavlja Odlok iz leta 1992, katerega veljavnost je bila podaljšana na podlagi prehodnih določb ZV-1. Zadevni Odlok je v 20. členu določal, da uporabnikom in lastnikom zemljišč, na katerih je s tem Odlokom prepovedana ali omejena uporaba agrotehničnih sredstev, pripada zaradi omejitve možnosti pridobivanja dohodka in zaradi povečanih stroškov odškodnina, ki se sporazumno določi med lastniki zemljišč in upravljalci vodnih virov. Zavezanec za plačilo odškodnine zaradi opisanih okoliščin torej ni bila država, temveč upravljalci vodnih virov.
odškodninska odgovornost – več povzročiteljev - solidarna odgovornost – sodelovanje v pretepu
Kadar ni mogoče ugotoviti, kateri od tožencev, ki je sodeloval v pretepu, je tožniku povzročil škodo, so vsi udeleženci solidarno odgovorni za vso nastalo škodo.