dokazovanje - višina škode - dokazna sredstva - pripoznava
Pravdni postopek ne pozna izključnih dokaznih sredstev. Nikakršnega utemeljenega razloga zato ni, da je mogoče višino škode, ki tožniku pripada, ugotavljati le s pomočjo računov, ki so bili izdani po škodnem dogodku. Višino škode je mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokazi.
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 193. ZPP člen 7, 212, 319, 319/3, 359.
pobot – procesno pobotanje – materialno pobotanje – pobotni ugovor – odločitev o pobotnem ugovoru – – prepoved reformatio in peius – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – obseg vrnitve – izplačilo škode leasingodajalcu
O pobotnem ugovoru bi moralo biti odločeno v izreku sodbe, saj gre za primer procesnega in ne materialnega pobotanja. Tožena stranka ni zatrjevala, da bi že pred pravdo podala pobotno izjavo, kar bi pomenilo, da uveljavlja ugovor ugasle pravice (torej materialno pobotanje, o katerem sodišče odloči samo v obrazložitvi sodbe). Kljub takšni ugotovitvi pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe ni spreminjalo, saj bi bila odločitev o pobotnem ugovoru v izreku sodbe tožencu v škodo.
Zavarovalnica je odškodnino izplačala leasingodajalcu, ki je imel v primeru škodnega primera pravico, da od pogodbe o leasingu odstopi in da leasingojemalec vozilo predčasno odkupi. V takšnem primeru je moral leasingodajalec odšteti prejeti znesek odškodnine od terjatev, ki jih je imel nasproti leasingojemalcu. Toženec je neupravičeno obogaten, čeprav sam sicer ni neposredno prejel odškodnine od zavarovalnice, a je vozilo odkupil po znatno nižji ceni - nižji natančno za znesek škode, ki mu jo je plačal tudi tožnik. Tožnik pa je prikrajšan, ker je zavarovalnici dolžan povrniti izplačano odškodnino na podlagi regresnega zahtevka.
Zakon varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je pošten. Tožeča stranka je tožencu izplačala odškodnino po sodbi sodišča prve stopnje, obenem pa je vložila pritožbo zoper to sodbo. Ob plačilu je toženi stranki sporočila, da bo v primeru, da se bo v nadaljevanju postopka ugotovilo, da oškodovanec (toženec) ni upravičen do take odškodnine, preveč izplačani znesek zahtevala nazaj. Toženec tako ni bil oziroma ni mogel biti pošten prejemnik odškodnine.
Ko so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, je nadaljnji kontradiktoren postopek brezpredmeten. Z navedbami, ki jih toženec poda po izteku roka za odgovor na tožbo, ne more odpraviti učinkov svoje zamude.
ZFPPod člen 25, 27, 27/4. ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZPP člen 81, 205, 208.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – zastaranje
Ker ZFPPIPP drugače ureja pravne posledice izbrisa pravne osebe iz sodnega registra in učinke izbrisa za pravice upnikov izbrisane pravne osebe, kot je bilo to urejeno v ZFPPod, (sedaj določa zastaranje zahtevkov upnikov do aktivnih družbenikov izbrisane družbe) sodišče prve stopnje tožbe zgolj zaradi poteka enoletnega roka od objave izbrisa tožene stranke iz sodnega registra ne bi smelo zavreči.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058843
ZD člen 141, 142/1, 142/3.
podjemna pogodba – odgovornost za napake izvršenega posla – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja
Če višina plačanih dolgov zapustnika že presega vrednost podedovanega premoženja, je potrebno že iz tega razloga tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva plačilo obveznosti zapustnika, v celoti zavrniti.
oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Dohodki invalidnega polnoletnega tožnika so nižji od minimalne plače. Dohodki tožnikovih staršev so povprečni, potrebe pa zaradi obiskovanja tožnika v varstveni ustanovi, kjer je nastanjen, povečane. S plačilom takse, ki več kot petkrat presega tožnikovo invalidnino, bi bila sredstva, s katerimi se družina preživlja, znatno zmanjšana.
SPZ člen 257, 271. ZNP člen 23, 35. ZPP člen 158, 158/1.
pridobitev stavbne pravice - najemna pogodba za zemljišče - pravica zgraditi počitniško hišo - stroški nepravdnega postopka - umik predloga
Prvostopenjsko sodišče je pravilo odgovorilo na ključno vprašanje, ali je predlagateljica pridobila stavbno pravico ex lege. Pritožbeno sodišče meni, da ne gre za situacijo, ki jo ureja drugi odstavek 271. čl. SPZ.
ZDKG člen 1, 5, 7, 14, 15, 15/1. ZD člen 14, 15, 26, 26/2.
dedovanje zaščitene kmetije - prevzemnik zaščitene kmetije - nedeljivost zaščitene kmetije - izplačilo dednega deleža - vrednost nujnega deleža - rok za izplačilo
Predlog delitve, po katerem bi dedinji postali solastnici določenih nepremičnin, ki sestavljajo zaščiteno kmetijo, ni v skladu z načelom nedeljivosti kmetij ob dedovanju, ki je uveljavljeno v številnih drugih določbah zakona, najbolj ga izraža določba 5. člena ZDKG, ki pravi, da deduje kmetijo pravilom samo en dedič.
Sodišče mora o obveznostih dediča do „nujnega„ dediča odločiti v izreku sklepa. V delu, v katerem je odločeno o dedičevih obveznostih do drugih upravičencev, gre za dajatveno naravo sklepa o dedovanju, ki predstavlja izvršilni naslov in mora vsebovati tudi rok za izpolnitev.
Prenovitev ali novacija predstavlja enega od načinov prenehanja obveznosti, vendar morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon. To pa je sporazum strank o prenehanju prejšnje obveznosti, ki se nadomesti z novo, ki ima drugačen predmet ali drugačno pravno podlago.
Odpust dolga v smislu člena 319. člena OZ je kot način prenehanja obveznosti možen le v primeru, ko upnik iz kakršnegakoli razloga izjavi, da dolžniku obveznosti ni potrebno izpolniti, slednji pa se s tem strinja.
Ker iz navedenih dejanskih ugotovitev izhaja zaključek, da je obstajala posojilna terjatev tožeče stranke do toženke in tudi denarna terjatev toženke do tožeče stranke iz delovnega razmerja, je mogoče glede na sporazum med pogodbenikoma, zaključiti le, da je prišlo do pobota in da sta navedeni terjatvi prenehali obstajati.
predlog za oprostitev sodnih taks – nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Sodišče mora stranko, ki je vložila nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pozvati na dopolnitev predloga, četudi je predlog vložila po odvetniku.
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca. Ker zavarovalnica v regresni pravdi vstopi v pravice oškodovanca, je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - obrazloženost ugovora
Ugovorne trditve dolžnika, da upniku nič ne dolguje, in da upniku ni izročil menice, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, so pravno pomembna dejstva, ki imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice) lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Obstoja negativnih dejstev dolžnik ni dolžan dokazovati.
Tolmačenje, da bi imel lahko dolžnik iz razloga, ker ga je upnik v predlogu za izvršbo označil kot meničnega zavezanca (verodostojne listine upnik predlogu ni dolžan priložiti), le ugovore po meničnem pravu, bi dolžnika postavljalo v slabši položaj od toženca v pravdnem postopku, ki v odgovoru na tožbo zatrjuje negativno dejstvo, kar je napačno tudi z vidika temeljnih procesnih jamstev.
razpis naroka za glavno obravnavo – čas, potreben za pripravo na narok
Če se stranka s preložitvijo naroka na rok, krajši od 15 dni, strinja oziroma predlaga preložitev pravočasno razpisanega naroka, sodišče pa njenemu predlogu ugodi in narok preloži (čeprav na krajši rok od 15 dni), se ne more sklicevati na kršitev 2. odst. 280. člena ZPP. Poleg tega 15-dnevnega roka ni treba spoštovati pri vabljenju stranke (ki ima pooblaščenca) na zaslišanje. Pri svojem zaslišanju stranka nastopa kot dokazno sredstvo, ki daje izjave vednosti o spornih dejstvih. Za to pa se ji na zaslišanje ni treba pripravljati.
EKČP člen 6, 8, 13. URS člen 26. ZOdv člen 25, 31. ZUS člen 2, 61.
povrnitev škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do pravičnega zadoščenja - odločanje na podlagi polne jurisdikcije
Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS ni zavezovala absolutna zapoved odločanja na podlagi polne jurisdikcije, vključno z nadomestitvijo odločbe pristojnega organa odvetniške zbornice (2. čl., 61. čl. ZUS). Upoštevaje vlogo odvetniške zbornice, ki ji je zaupano imenovanje odvetnikov v posebnem (na podlagi zakona in njenega statuta predpisanem) postopku, njene odločitve ni mogoče nadomeščati z upravnim aktom. Lahko gre zgolj za kontrolo pravilnosti izvedbe postopka in odločanja. Zato ravnanje obeh sodišč ne more predstavljati kršitve pravice do sojenja v razumnem roku oziroma do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Navedbe o neuporabi služnosti po priposestvovalnem obdobju in o nepotrebnosti služnosti za toženo stranko bi tožeča stranka lahko uveljavljala z zahtevkom na prenehanje stvarne služnosti po določbah 58. člena ZTLR oziroma 222. in 223. člena SPZ, česar pa v pravdnem postopku ni storila.
Izvrševanje služnosti je pravni standard, pri katerem se zahteva primerna in konsistentna uporaba služeče stvari, kar ni nujno vsakodnevna uporaba; frekvenca uporabe služeče stvari je namreč med drugim odvisna od narave in načina uporabe gospodujoče stvari
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitveni nalog – več pravnih podlag – odpoved najemne pogodbe – sodna odpoved najemne pogodbe – zahteva za izpraznitev poslovnega prostora
Pravna podlaga je del tožbenih navedb in praviloma ne sodi v obvezno sestavino tožbenega zahtevka, vendar pa sta v skladu z ZPSPP pogoja za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora tako sodna odpoved najemne pogodbe s strani najemodajalca, kot tudi zahteva za izpraznitev poslovnega prostora.