Ko so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, je nadaljnji kontradiktoren postopek brezpredmeten. Z navedbami, ki jih toženec poda po izteku roka za odgovor na tožbo, ne more odpraviti učinkov svoje zamude.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0059058
ZIZ člen 272. OZ člen 52, 55.
začasna odredba – verjetnost terjatve – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine – obličnost pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini – ničnost pogodbe
Če pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini (zavezovalni posel), ni sklenjena v pisni obliki, je nična (52. in 55. čl. OZ). Tako ni podlage za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalni posel). Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da je bil dogovor o prodaji njunega solastnega deleža s tožencem sklenjen v pisni obliki, niti ni predložila pisne listine, ni izkazala verjetnosti terjatve kot pogoja za izdajo začasne odredbe.
SPZ člen 70, 71. ZNP člen 126. SZ-1 člen 182, 182/3.
delitev solastnine - način delitve solastne stvari – delitev v naravi - podstrešje – celotna stavba – upravičen interes
Vsebino pogodb je treba upoštevati pri ugotavljanju upravičenega interesa predlagateljev in prve nasprotne udeleženke glede delitve nepremičnin v naravi.
Sodna praksa in večinsko mnenje teorije pritrjuje stališču, da gre med goljufijo in listinskim deliktom za realni stek (razen v primerih, ko je storilec pri ponarejanju listin deloval opustitveno - omisivno). Dejstvo je, da storitev kaznivega dejanja goljufije ni nujno pogojena s kaznivim dejanjem ponarejanja listin, storiti ga je mogoče tudi na drug način. V prid steka obeh dejanj govorijo tudi razlogi kriminalitetne politike, saj je takšno ravnanje storilca za družbo nevarnejše glede na to, da pomeni sočasen napad na dva različna varstvena objekta - premoženje in pravni promet. Poleg tega primerjava obeh zakonskih predpisov pokaže, da gre tudi sicer za povsem različni kaznivi dejanji, pri katerih navideznega steka ni mogoče zagovarjati z nobenim o znanih medsebojnih odnosov zakonskih dejanskih stanov (specialnost, subsidiarnost, konsumpcija in inkluzija).
prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za sodno varstvo – sprememba tožbe
Tožnik je tožbo, s katero je zahteval sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo razvidno iz dejstva, da mu je toženec zaključil delovno knjižico, sicer vložil pravočasno, vendar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila vročena kasneje, postavil prepozno – po izteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožbo, ki je po spremembi vsebovala le zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa zahtevka za ugotovitev nezakonitosti predhodnega dejanskega prenehanja delovnega razmerja, utemeljeno zavrglo.
lastninjenje podjetij – začasna odredba po ZLPP – začasna odredba po ZDen – prepoved razpolaganja po ZDen – ničnost pogodbe – vznemirjanje lastninske pravice
Zavarovanje zahtevkov, ki se nanašajo na podjetja, ki se lastninsko preoblikujejo, je ZLPP v 9. do 16. čl. uredil posebej z namenom, da se ob istočasnem procesu denacionalizacije omogoči tudi nemoten proces lastninskega preoblikovanja podjetij. Ker se tožnika tega zavarovanja nista poslužila, ničnostna sankcija za pravni posel, ki ga je sklenilo podjetje (2. odst. 88. čl. ZDen), ne pride v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0058842
OZ člen 111, 111/1, 190, 193. ZVPot člen 41, 41/1.
pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine – obresti od vnaprej plačane kupnine – odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev – obsega vračanja – plačilo zakonskih zamudnih obresti
41. člen ZVPot je mogoče uporabiti le v primeru, da se prodajna pogodba uresniči in prodajalec blago dobavi ali opravi storitev, ne pa v primeru, ko je prodajna pogodba razvezana ali razveljavljena.
izločitev sodnika – zahteva za izločitev sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
V primeru izvedbe glavne obravnave daje zakon stranki možnost, da izločitev sodnika zahteva vse do izdaje sklepa o zaključku glavne obravnave. Možnost zahtevati izločitev do izdaje odločbe je predvidena le tedaj, če je bila odločba izdana brez obravnave.
OZ člen 381. ZOR člen 200, 203, 919. ZPP člen 7, 7/1, 350, 350/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – podrejeni tožbeni zahtevek – načelo dispozitivnosti – prekoračitev tožbenega zahtevka – konformni način obrestovanja – trenutek nastopa zamude – tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka utemeljeno izpostavlja, da zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode, kot tudi skupen znesek priznanega denarnega zadoščenja, ne izraža ustreznega razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in je iz tega razloga potrebna sprememba prvostopenjske odločitve v obsegu, kot je potreben, da bo višina odmerjene odškodnine odražala ustrezno ravnovesje med načelom individualizacije višine odškodnine in načelom objektivne pogojenosti njene višine.
Tožeča stranka je sicer na glavni obravnavi dne 8.6.2009 postavila tudi podrejeni tožbeni zahtevek, ki pa ga je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo, saj ga glede na dejstvo, da je delno ugodilo primarno postavljenemu tožbenemu zahtevku, sploh ne bi smelo obravnavati. Eventualni zahtevek je namreč postavljen le za primer, če bo primarni zahtevek v celoti zavrnjen. S tem je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti, saj je pri svojem odločanju prekoračilo tožbeni zahtevek, kar je sicer mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi. V primeru, da kršitev s pravnimi sredstvi ni odpravljena, pri čemer pritožbeno sodišče na takšno kršitev ne pazi po uradni dolžnosti, saj po izrecni določbi tretjega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje na prekoračitev tožbenega zahtevka pazi samo na zahtevo stranke, postane odločitev v tem delu pravnomočna in je s tem nezakonitost sanirana. Ker tožeča stranka, ki bi sicer imela pravni interes za pritožbo, prvostopenjske odločitve v tem obsegu ne izpodbija, pritožbeno sodišče v takšno odločitev ne more več posegati.
V skladu z Zakonom o predpisani obrestmi meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO) je bil do 28.6.2003 uveljavljen konformni način obrestovanja, kar pomeni, da se zamudne obresti ob vsaki spremembi obrestne mere zamudnih obresti prištejejo k glavnici, ki prestavlja osnovo za izračun zamudnih obresti v naslednjem obračunskem obdobju, tako da se določila ZOR oziroma OZ, ki obrestovanja obresti ne dovoljujejo, v tem obsegu ne uporabljajo.
Zakon varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je pošten. Tožeča stranka je tožencu izplačala odškodnino po sodbi sodišča prve stopnje, obenem pa je vložila pritožbo zoper to sodbo. Ob plačilu je toženi stranki sporočila, da bo v primeru, da se bo v nadaljevanju postopka ugotovilo, da oškodovanec (toženec) ni upravičen do take odškodnine, preveč izplačani znesek zahtevala nazaj. Toženec tako ni bil oziroma ni mogel biti pošten prejemnik odškodnine.
Po določbi 3. člena ZPPLPS se kot nova parcela odmeri le stavbišče, na katerem stoji zgradba in šele potem se lahko predlaga vpis v etažno lastnino le za to na novo odmerjeno parcelo. Predlog za vpis etažne lastnine na parceli, ki v naravi predstavlja stavbo, dvorišče in njivo ni utemeljen.
ZDen člen 44, 45. ZSOS člen 7. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 12, 12/1, 12/1-2.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada – obresti od odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada
Kadar sodišče prizna upravičencu odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada in se obveznice izročajo na podlagi odločbe, ki je postala pravnomočna po 1. 7. 1996 (po datumu, ki je določen za začetek obrestovanja glavnice), je osnova za izračun enaka odškodnini, na katero se glasi odločba. Za take primere je obrestovanje obveznic urejeno v 45. členu ZDen (po 6 % z zakonom določeni obrestni meri), in ne v 7. odstavku 44. člen ZDen.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2. ZTLR člen 54. SPZ člen 99, 212, 218.
prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – priposestvovanje stvarne služnosti – prenehanje služnosti
Tožnica je šele po prvem naroku v arhivu svoje matere in s pomočjo matere našla zanjo pravno pomembno listino iz leta 1946 in jo predložila na drugem naroku, kar ni zavleklo postopka. Stališče, da bi si procesno gradivo lahko preskrbela že pred začetkom pravde, ker je bil začetek spora njena odločitev, ni sprejemljiv, ker prekluzije iz 1. odst. 286. čl. ZPP nasprotujejo težnjam po materialno pravilnem rezultatu sodnega postopka, zaradi česar je treba pri njihovi uporabi imeti restriktiven pristop. To pomeni krivdo stranke, ki zamuja, ne prestrogo razlagati.
Stališče sodišča prve stopnje, da terjatev ni likvidna, če je sporna in nedoločena, je preozko in zato materialnopravno zmotno. OZ pojma likvidnost izrecno ne določa, zato je treba biti pri njegovi razlagi zelo previden, saj bi ozka razlaga in strogo razumevanje likvidnosti lahko hitro pripeljalo do sklepa, da je mogoče pobotanje samo s terjatvijo, ki je ugotovljena s pravnomočno sodbo. Samo takšna terjatev je namreč v celoti nesporna in določena. Priznanje terjatve tako ni pogoj za njeno zmožnost pobotanja.
SPZ člen 65, 66, 67, 72. ZTLR člen 13, 14, 15, 17.
solastnina – skupna lastnina – izvrševanje lastninske pravice
Za razsojo je relevantno, ali je zemljišče v izključni lasti tožnika ali pa gre za solastnino ali skupno lastnino pravdnih strank. Izključni lastnik namreč vsa lastninskopravna upravičenja na stvari izvršuje sam, solastniki oziroma skupni lastniki pa skupaj.
ZZK-1 člen 4, 199, 199/1, 199/2, 199/3, 199/4. ZIZ člen 30, 32, 34.
načelo javnosti – omejitev dostopa do osebnih podatkov
Za dostop do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani javni knjigi, je dovolj, da upnik izkaže, da te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do dolžnika in da to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi – dolžniku.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058843
ZD člen 141, 142/1, 142/3.
podjemna pogodba – odgovornost za napake izvršenega posla – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja
Če višina plačanih dolgov zapustnika že presega vrednost podedovanega premoženja, je potrebno že iz tega razloga tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva plačilo obveznosti zapustnika, v celoti zavrniti.