prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, je manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
vknjižba lastninske pravice – iz nacionalizacije izvzeta nepremičnina pravica brezplačnega uživanja – imetnik pravice brezplačnega uživanja – pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini
Pravni termin pravica brezplačnega uživanja se je kasneje v sistemu družbene lastnine transformiral v pravni termin pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini. Če so torej imeli pravico uživanja na parcelah, ki so predmet tega postopka pravni predniki predlagateljice, potem na njih pravice uporabe ni mogla imeti občina. Če so imeli pravico uporabe oni, so nepremičnine postale njihova last.
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pogoji priposestvovanja
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari oziroma je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj lahko v opravičeni zmoti glede svoje lastninske pravice.
Tožnica ob trditvi, da je mati nepremičnino kupila (torej pridobila na pravnoposlovni podlagi) in vednosti, da se ob tem ni vpisala v zemljiško knjigo, ne more uspešno zatrjevati dobre vere.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058520
ZPP člen 110, 110/3, 226, 226/3, 431, 431/1. ZIZ člen 15. ZM člen 66, 67. ZN člen 61, 61/1.
verodostojna listina – nepopoln predlog za izvršbo – menica – izvirnik menice – overjen prepis menice – podaljšanje roka – prekluziven rok – oprava poizvedb
Če bi upnica predlogu za izvršbo priložila (notarsko) overjen prepis menice, bi bil njen predlog za izvršbo popoln. Ker pa je upnica predlogu za izvršbo priložila le (navaden) prepis menice, je bil njen predlog za izvršbo formalno pomanjkljiv.
Podaljšljiv rok je v primeru, da podaljšanje ni predlagano pravočasno ali predlogu za podaljšanje ni ugodeno, prekluziven, kar pomeni, da procesnega dejanja po poteku tega roka ni več mogoče opraviti.
SPZ člen 33, 33/1, 34. ZPP člen 426, 426/1. ZTLR člen 79.
motenje posesti – odškodninski in povračilni zahtevki
Izrek izpodbijanega sklepa je v delu, ki nalaga toženim strankam plačilo denarne vrednosti določenih premičnin, kar je po vsebini odškodninska terjatev, materialnopravno napačen. Odškodninski in drugi povračilni zahtevki v okviru posestne pravde niso mogoči.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pomen sklepa o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - pravnomočen sklep o dedovanju - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju
Ker je osrednje vprašanje, na katerega odgovarja sklep o dedovanju, to, kdo je zapustnikov dedič in na koga je v trenutku smrti prešlo zapustnikovo premoženje, je irelevantno, kaj se je z zapustnikovo nepremičnino dogajalo po njegovi smrti.
tek zamudnih obresti – pravna podlaga zahtevka za plačilo obresti - uporaba zakona in splošnih pogojev – zavarovalna pogodba
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o teku zamudnih obresti materialnopravno pravilno upoštevalo tako določbe 943. člena OZ kot tudi določila Splošnih pogojev in Tabele invalidnosti. Oboji glede na določila 120. člena OZ zavezujejo pravdni stranki kot pogodbeni stranki zavarovalne pogodbe. Za zavrnitev uporabe določil Splošnih pogojev in Tabele invalidnosti (2. odstavek 121. člena OZ) sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage. Tožeča stranka namreč vse do pritožbe ni zatrjevala obstoja nobene od predpostavk, katere morajo biti skladno s 121. členom OZ podane za ugotovitev ničnosti določil Splošnih pogojev oziroma za zavrnitev njihove uporabe.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor iz najemnih razmerij
Predpostavka izključne pristojnosti okrajnega sodišča je tudi obstoj najemnega ali zakupnega razmerja ali vsaj spor med pravdnima strankama o tem vprašanju.
V sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
obnova postopka – obnovitveni razlog – isti zakoniti zastopniki obeh strank
Tako tožečo stranko kot njen zakoniti zastopnik kot tudi toženo stranko kot njen zastopnik je zastopala ista oseba A.K. Zaradi kolizije interesov obeh pravdnih strank, pa tudi kolizije interesov tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika, je pritožnica smiselno uveljavljala pomanjkanje procesne sposobnosti tožene stranke, ker je ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu v takih situacijah upravičen zastopati, s tem pa je uveljavljala tudi obnovitveni razlog iz 4. točke 394. člena ZPP.
pobotanje terjatev – pogoji za pobot – procesno pobotanje – izjava o pobotu – trenutek pobota – zapadlost terjatve
Pri procesnem pobotanju pride do pobota s sodbo, z odločbo o obstoju v pobot ugovarjane terjatve, vendar se tudi v tem primeru šteje, da posledice pobota učinkujejo za nazaj, ko so stekli pogoji za pobotanje, to je takrat, ko sta se srečali terjatvi tožeče in tožene stranke, kar je praviloma dan zapadlosti kasnejše obveznosti. Posledica pobota je, da prenehata pobotani obveznosti, do višine nižje od njiju, pri čemer takrat nehajo teči zamudne obresti. Pri pobotu je treba upoštevati celotne terjatve, tako glavnico kot zakonske zamudne obresti.
odmera nagrade izvedencu – pravni interes za izpodbijanje odmere nagrade izvedencu
Pravni interes za pritožbo tožene stranke, ki jo sicer izpodbijani sklep o odmeri nagrade izvedencu ne zavezuje k plačilu, je izkazan, ker se bo strošek nagrade za delo izvedenca, v primeru, če bo tožeča stranka s tožbo uspela, prevalil na toženo stranko. Potrebnost stroška za pravdo v rednem postopku se izčrpa že pri odmeri nagrade in stroškov sodno angažiranemu izvedencu, in sicer glede vprašanja, ali je izvedenec opravil delo v skladu z zahtevo sodišča in glede vprašanja, ali je za opravljeno delo v skladu z zahtevo sodišča upravičen prejeti plačilo v taki višini, ki ustreza kriterijem po tarifi iz Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih.
Ker je sodišče prve stopnje odmerilo izvedencu nagrado, upoštevaje obsežnost spisa in študija za podano mnenje ter glede na obseg pisnega mnenja, pri tem pa ni presojalo obsega potrebnih opravil za odgovore na tista vprašanja, ki mu jih je zastavilo iz področja ekonomske stroke, izvedeniško mnenje pa obsega tudi odgovore na vprašanja, ki mu jih sodišče prve stopnje ni zastavilo in pri katerih pomoč izvedenca za odločitev v zadevi sodišču ni potrebna in so torej odveč, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Pritožbeno sodišče lahko v škodo edinega pritožnika ugotovi višji znesek pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, če zaradi tega same odločitve prve stopnje ne spremeni v njegovo škodo.
ZOR člen 461, 461/2, 751, 761, 766, 766/1, 766/3. OZ člen 768, 1060. ZDen.
pogodba o naročilu - mandat – obveznost prevzemnika naročila – obveznosti naročitelja – prenehanje naročila – odpoved pogodbe o naročilu– nadaljevanje poslov po odpovedi naročila – ničnost dogovora – zatrjevanje ničnosti
Prevzemnik naročila lahko odpove naročilo zgolj izrecno, ne zgolj s konkludentnimi ravnanji. Odpoved naročila ima namreč posledice tako v razmerju med naročiteljem in prevzemnikom naročila kot tudi v pravnih razmerjih navzven, kjer prevzemnik naročila nastopa v imenu naročitelja.
Če se prevzemnik naročila odmakne od dobljenih naročil, se v tem delu ne šteje za prevzemnika, temveč za poslovodjo brez naročila, kar pomeni, da za ta del posla stroškov ne more zahtevati, ne pomeni pa to odpovedi naročila kot celote.
V smeri ničnosti dogovora o odpovedi pravice do odstopa od pogodbe trditvena podlaga tožene stranke ni bila podana, ker pa ne gre za določilo, ki bi bilo nično že na podlagi izrecne določbe zakona, brez obstoja trditvene podlage v tej smeri sodišče ničnosti ne bi smelo samo ugotavljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0059480
ZTLR člen 33, 55. SPZ člen 100. ZNP člen 112. ZPP člen 21, 190, 339, 339/1, 355.
dvojna prodaja nepremičnine – dobra vera kupca – ničnost prodaje in daritve drugemu od kupcev in tretjemu obdarjencu – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – varstvo solastnine v razmerju med solastniki – ureditev razmerij med solastniki – ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija
Pritožnica je med pravdo odtujila sporno nepremičnino, kot nova lastnica pa se je v zemljiški knjigi vpisala tretjetožnica. Zato je ne glede na določbo 190. člena ZPP prvotožnica izgubila stvarno legitimacijo za vindikacijski zahtevek in bi morala upoštevaje uveljavljeno relevančno teorijo, ko gre za odtujitev na strani tožeče stranke, prilagoditi tožbeni zahtevek in zahtevati izpolnitev v korist tretjetožnice.
Toženca nista mogla priposestvovati nepremičnine v času, ko je bila na njej družbena lastnina.
Ko gre za dvojno prodajo nepremičnine, ima prednost oziroma močnejšo pravico pred prvim kupcem, ki je stvar na podlagi prej sklenjene pogodbe dobil od prodajalca v posest, le tisti zemljiškoknjižni pridobitelj (drugi oziroma kasnejši kupec), ki se je kot lastnik vpisal v dobri veri, da stvar ni bila že prej odtujena prvemu pridobitelju (kupcu). V nasprotnem primeru pa gre za nično razpolaganje. Po ustaljeni sodni praksi gre za kršitev moralnih norm, ko je odsvojitelj že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel. Nedobroverni pridobitelj mora tako prvemu pridobitelju izstaviti listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo.
Tudi med solastniki je dopustno uveljavljati petitorno varstvo v pravdnem postopku.
vrnitev v prejšnje stanje – sodno pisanje pritrjeno na vratih
Ker v konkretnem primeru obvestilo pošte o sodni pošiljki ni bilo puščeno v predalčniku, pač pa pritrjeno na vratih, vprašanje, ali ima tožena stranka nabiralnik, za odločitev o utemeljenosti vzroka, zakaj naj bi zamudila narok, s tem pa tudi za odločitev, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje iz 1. odstavka 116. člena ZPP, ni relevantno. Pač pa je to vprašanje pomembno za odločitev, ali je bilo toženi stranki pravilno vročeno vabilo na narok z obvestilom o sodnem pisanju, pritrjeno na vratih objekta, ki stoji na naslovu, ki je kot poslovni naslov tožene stranke vpisan v sodni register.
zapisnik o zapuščinski obravnavi - javna listina – napotitev na pravdo
Kadar zakoniti dedič v pritožbi uveljavlja, da je v zapisniku o zapuščinski obravnavi ugotovljeno dejstvo, da je priznal veljavnost oporoke, neresnično in za to tudi predlaga ustrezne dokaze, je potrebno pritožbi ugoditi.
povrnitev škode - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu - opustitev dolžnega vzdrževanja cestišča - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - običajni riziko
Vdolbina (30X40 cm in globine do 5 cm) je običajen pojav na robovih cestišč in sodi v predvidljive vsakodnevne rizike uporabnikov. Protipravno ravnanje tožene stranke zato ni podano. Do drugačnega sklepa ne vodi dejstvo, da je bila vdolbina po škodnem dogodku sanirana.
nezmožnost uporabe nepremičnine – povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – pravna podlaga zahtevka – trditvena podlaga – sklepčnost tožbe
Zahtevek za povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (od uveljavitve ZDen dalje) je odškodninski zahtevek, pri katerem pa ni treba ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove (subjektivne ali objektivne) odškodninske odgovornosti.