ZDKG člen 3, 8, 14, 23. ZD člen 14, 14/1, 14/2, 15.
zaščitena kmetija – obseg zaščitene kmetje - dedovanje zaščitene kmetije – dedovanje na podlagi zakona – dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju – zakoniti dediči
Osebnega vozila in hranilnih vlog, ni mogoče šteti kot del zaščitene kmetije, Glede tega premoženja zato nastopi dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058520
ZPP člen 110, 110/3, 226, 226/3, 431, 431/1. ZIZ člen 15. ZM člen 66, 67. ZN člen 61, 61/1.
verodostojna listina – nepopoln predlog za izvršbo – menica – izvirnik menice – overjen prepis menice – podaljšanje roka – prekluziven rok – oprava poizvedb
Če bi upnica predlogu za izvršbo priložila (notarsko) overjen prepis menice, bi bil njen predlog za izvršbo popoln. Ker pa je upnica predlogu za izvršbo priložila le (navaden) prepis menice, je bil njen predlog za izvršbo formalno pomanjkljiv.
Podaljšljiv rok je v primeru, da podaljšanje ni predlagano pravočasno ali predlogu za podaljšanje ni ugodeno, prekluziven, kar pomeni, da procesnega dejanja po poteku tega roka ni več mogoče opraviti.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0056807
ZMZPP člen 17. ZPP člen 76. ZZK-1 člen 120, 124.
pravni položaj pravne osebe - pravo države pravne osebe - določitev pripadnosti pravne osebe - sposobnost biti stranka - posebna procesna sposobnost pravne osebe po izbrisu iz sodnega registra - avstrijsko pravo - zemljiškoknjižni postopek
Avstrijsko pravo izjemoma podeljuje pravni osebi procesno sposobnost tudi po izbrisu iz sodnega registra. Družba z omejeno odgovornostjo lahko obstaja tudi po izbrisu iz registra do popolne vnovčitve in razdelitve njenega premoženja v okviru t. i. naknadne likvidacije. Vendar ni mogoče govoriti o podelitvi splošne procesne sposobnosti, torej za opravljanje kakršnikoli (najširših) procesnih dejanj, pač pa gre le za dejanja, ki merijo na vnovčitev terjatev družbe in razdelitev tako pridobljenega premoženja.
odmera nagrade izvedencu – pravni interes za izpodbijanje odmere nagrade izvedencu
Pravni interes za pritožbo tožene stranke, ki jo sicer izpodbijani sklep o odmeri nagrade izvedencu ne zavezuje k plačilu, je izkazan, ker se bo strošek nagrade za delo izvedenca, v primeru, če bo tožeča stranka s tožbo uspela, prevalil na toženo stranko. Potrebnost stroška za pravdo v rednem postopku se izčrpa že pri odmeri nagrade in stroškov sodno angažiranemu izvedencu, in sicer glede vprašanja, ali je izvedenec opravil delo v skladu z zahtevo sodišča in glede vprašanja, ali je za opravljeno delo v skladu z zahtevo sodišča upravičen prejeti plačilo v taki višini, ki ustreza kriterijem po tarifi iz Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih.
Ker je sodišče prve stopnje odmerilo izvedencu nagrado, upoštevaje obsežnost spisa in študija za podano mnenje ter glede na obseg pisnega mnenja, pri tem pa ni presojalo obsega potrebnih opravil za odgovore na tista vprašanja, ki mu jih je zastavilo iz področja ekonomske stroke, izvedeniško mnenje pa obsega tudi odgovore na vprašanja, ki mu jih sodišče prve stopnje ni zastavilo in pri katerih pomoč izvedenca za odločitev v zadevi sodišču ni potrebna in so torej odveč, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
pobotanje terjatev – pogoji za pobot – procesno pobotanje – izjava o pobotu – trenutek pobota – zapadlost terjatve
Pri procesnem pobotanju pride do pobota s sodbo, z odločbo o obstoju v pobot ugovarjane terjatve, vendar se tudi v tem primeru šteje, da posledice pobota učinkujejo za nazaj, ko so stekli pogoji za pobotanje, to je takrat, ko sta se srečali terjatvi tožeče in tožene stranke, kar je praviloma dan zapadlosti kasnejše obveznosti. Posledica pobota je, da prenehata pobotani obveznosti, do višine nižje od njiju, pri čemer takrat nehajo teči zamudne obresti. Pri pobotu je treba upoštevati celotne terjatve, tako glavnico kot zakonske zamudne obresti.
odvzem poslovne sposobnosti – zaznamba začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti – odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu na predlog – odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu po uradni dolžnosti
V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o vpisih, lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo zemljiškoknjižni sklep, s katerim je bil odrejen vpis zaznambe začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti.
Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni bil podan s strani upravičenega predlagatelja in zato ni popoln ter bi ga bilo potrebno zavreči. Zavreči bi ga bilo potrebno tudi zato, ker ni podlage za zaznambo začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti. Zakonec ne more biti upravičen predlagatelj postopka ne za odvzem poslovne sposobnosti in ne za zaznambo začetka postopka v zemljiški knjigi. To pa zato, ker med strankama ne obstaja več življenjska skupnost. Stranki živita ločeno. Predlagatelju pa je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja nasprotni udeleženki. Poleg tega predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni popoln, saj ne vsebuje razlogov, iz katerih bi izhajalo, da nasprotna udeleženka ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi in bi ga tudi zato moralo sodišče zavreči.
Pritožba ni utemeljena.
Na podlagi predloga za odvzem poslovne sposobnosti je sodišče prve stopnje s sklepom odredilo zaznambo začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti imetniku pravice dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki vodi ta postopek (66. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon. V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o vpisih, pa lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (125. člen ZZK-1). V skladu s povedanim je zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi vpis tudi opravilo. Nasprotna udeleženka v pritožbi uveljavlja ugovore, ki jih lahko uveljavlja v postopku za odvzem poslovne sposobnosti, ki pa v zemljiškoknjižnem postopku niso upoštevni, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja. Po povedanem pritožba ni utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Obenem pa je odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, je manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
tek zamudnih obresti – pravna podlaga zahtevka za plačilo obresti - uporaba zakona in splošnih pogojev – zavarovalna pogodba
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o teku zamudnih obresti materialnopravno pravilno upoštevalo tako določbe 943. člena OZ kot tudi določila Splošnih pogojev in Tabele invalidnosti. Oboji glede na določila 120. člena OZ zavezujejo pravdni stranki kot pogodbeni stranki zavarovalne pogodbe. Za zavrnitev uporabe določil Splošnih pogojev in Tabele invalidnosti (2. odstavek 121. člena OZ) sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage. Tožeča stranka namreč vse do pritožbe ni zatrjevala obstoja nobene od predpostavk, katere morajo biti skladno s 121. členom OZ podane za ugotovitev ničnosti določil Splošnih pogojev oziroma za zavrnitev njihove uporabe.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor iz najemnih razmerij
Predpostavka izključne pristojnosti okrajnega sodišča je tudi obstoj najemnega ali zakupnega razmerja ali vsaj spor med pravdnima strankama o tem vprašanju.
V sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
obnova postopka – obnovitveni razlog – isti zakoniti zastopniki obeh strank
Tako tožečo stranko kot njen zakoniti zastopnik kot tudi toženo stranko kot njen zastopnik je zastopala ista oseba A.K. Zaradi kolizije interesov obeh pravdnih strank, pa tudi kolizije interesov tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika, je pritožnica smiselno uveljavljala pomanjkanje procesne sposobnosti tožene stranke, ker je ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu v takih situacijah upravičen zastopati, s tem pa je uveljavljala tudi obnovitveni razlog iz 4. točke 394. člena ZPP.
O pravicah do zapuščine prvenstveno odloča zapuščinsko sodišče. Na pravdo napoti stranke le v primeru, ko so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. O veljavnosti zapustnikove oporoke je lahko odločilo zapuščinsko sodišče, ker odločilno dejstvo, da je oporočitelj oporoko le podpisal, ne pa tudi napisal, med strankami ni sporno.
vknjižba lastninske pravice – iz nacionalizacije izvzeta nepremičnina pravica brezplačnega uživanja – imetnik pravice brezplačnega uživanja – pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini
Pravni termin pravica brezplačnega uživanja se je kasneje v sistemu družbene lastnine transformiral v pravni termin pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini. Če so torej imeli pravico uživanja na parcelah, ki so predmet tega postopka pravni predniki predlagateljice, potem na njih pravice uporabe ni mogla imeti občina. Če so imeli pravico uporabe oni, so nepremičnine postale njihova last.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056792
KZ člen 133, 133/1. OZ člen131, 179. ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-14.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo – obseg vezanosti na kazensko sodbo– povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost.
identifikacijski znak zemljiške parcele – vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.
Čeprav tožeča stranka kot upravnik objekta ob naročilu sanacije strehe ne bi pridobila ustreznega mandata potrebnega števila solastnikov, so njeno ravnanje pri sanaciji strehe z izvedenim plačilom ostali solastniki naknadno odobrili.
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pogoji priposestvovanja
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari oziroma je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj lahko v opravičeni zmoti glede svoje lastninske pravice.
Tožnica ob trditvi, da je mati nepremičnino kupila (torej pridobila na pravnoposlovni podlagi) in vednosti, da se ob tem ni vpisala v zemljiško knjigo, ne more uspešno zatrjevati dobre vere.
SPZ člen 33, 33/1, 34. ZPP člen 426, 426/1. ZTLR člen 79.
motenje posesti – odškodninski in povračilni zahtevki
Izrek izpodbijanega sklepa je v delu, ki nalaga toženim strankam plačilo denarne vrednosti določenih premičnin, kar je po vsebini odškodninska terjatev, materialnopravno napačen. Odškodninski in drugi povračilni zahtevki v okviru posestne pravde niso mogoči.
ZOR člen 178, 178/2, 186, 189, 190, 324, 324/2, 749, 897, 940, 940/1, 941, 941/2. Splošni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov člen 1, 1/2. ZPP člen 337, 337/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se osebna vozila – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina –kdaj zapade odškodninska obveznost – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – pogodba o naročilu – zavarovanje pred odgovornostjo – zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov – odgovornost zavarovalnice – lastna pravica oškodovanca - direktna tožba
Kadar se kot odškodnina prisodi vsota denarja, s katero naj bi oškodovanec nadomestil uničeno ali poškodovano stvar, gre za abstraktno odškodnino. Vendar to ne pomeni, da je tožniku ni treba konkretizirati. Zahtevek mora biti denarno ovrednoten z določenim zneskom. Plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo je namreč plačilo določenega denarnega zneska, ki je enak obsegu premoženjske škode, ki jo je odgovorna oseba dolžna povrniti.