Sodna praksa in večinsko mnenje teorije pritrjuje stališču, da gre med goljufijo in listinskim deliktom za realni stek (razen v primerih, ko je storilec pri ponarejanju listin deloval opustitveno - omisivno). Dejstvo je, da storitev kaznivega dejanja goljufije ni nujno pogojena s kaznivim dejanjem ponarejanja listin, storiti ga je mogoče tudi na drug način. V prid steka obeh dejanj govorijo tudi razlogi kriminalitetne politike, saj je takšno ravnanje storilca za družbo nevarnejše glede na to, da pomeni sočasen napad na dva različna varstvena objekta - premoženje in pravni promet. Poleg tega primerjava obeh zakonskih predpisov pokaže, da gre tudi sicer za povsem različni kaznivi dejanji, pri katerih navideznega steka ni mogoče zagovarjati z nobenim o znanih medsebojnih odnosov zakonskih dejanskih stanov (specialnost, subsidiarnost, konsumpcija in inkluzija).
Glede na neizpodbijano izvedensko mnenje, iz katerega izhajajo pravilne ugotovitve prvostopenjskega sodišča o obsegu škode, odmerjena odškodnina za posamezne oblike nepremoženjske škode in kot celota predstavljajo pravično denarno zadoščenje za utrpljeno škodo.
Dedič, ki je v zapuščinskem postopku odstopil dedni delež določenemu dediču, te izjave ne more preklicati, lahko pa zahteva razveljavitev, če je dal izjavo zaradi sile, grožnje zvijače ali če je bila dana v zmoti, a ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju, ampak s tožbo.
Stališče sodišča prve stopnje, da terjatev ni likvidna, če je sporna in nedoločena, je preozko in zato materialnopravno zmotno. OZ pojma likvidnost izrecno ne določa, zato je treba biti pri njegovi razlagi zelo previden, saj bi ozka razlaga in strogo razumevanje likvidnosti lahko hitro pripeljalo do sklepa, da je mogoče pobotanje samo s terjatvijo, ki je ugotovljena s pravnomočno sodbo. Samo takšna terjatev je namreč v celoti nesporna in določena. Priznanje terjatve tako ni pogoj za njeno zmožnost pobotanja.
Začasna odredba lahko preneha zgolj iz zakonsko predvidenih razlogov, med katere pa ne spada delitev parcele, torej se vsa bremena zemljiškoknjižno prenašajo na nove parcele – naslednice, ne glede na kasnejše katastrske spremembe parcel.
Pravni interes (pravna korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima ali da obstoječega vsaj zavaruje pred grozečimi posegi.
Zakon varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je pošten. Tožeča stranka je tožencu izplačala odškodnino po sodbi sodišča prve stopnje, obenem pa je vložila pritožbo zoper to sodbo. Ob plačilu je toženi stranki sporočila, da bo v primeru, da se bo v nadaljevanju postopka ugotovilo, da oškodovanec (toženec) ni upravičen do take odškodnine, preveč izplačani znesek zahtevala nazaj. Toženec tako ni bil oziroma ni mogel biti pošten prejemnik odškodnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0058842
OZ člen 111, 111/1, 190, 193. ZVPot člen 41, 41/1.
pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine – obresti od vnaprej plačane kupnine – odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev – obsega vračanja – plačilo zakonskih zamudnih obresti
41. člen ZVPot je mogoče uporabiti le v primeru, da se prodajna pogodba uresniči in prodajalec blago dobavi ali opravi storitev, ne pa v primeru, ko je prodajna pogodba razvezana ali razveljavljena.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058858
ZIZ člen 226, 226/4, 226/5.
začasna odredba – denarna kazen – višina denarne kazni – poseg v osebnostne pravice
Namen denarne kazni iz 4. odstavka 226. člena ZIZ ni kaznovanje. Kaznovanje pa se odraža tudi v obliki določanja nesorazmerno ali drastično visokih zneskov. Takšen pa je v konkretnem primeru znesek 100.000,00 EUR, katerega je pritožbeno sodišče znižalo na 30.000,00 EUR.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – renta – zakonske zamudne obresti
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Čeprav je škoda nastala pred uveljavitvijo OZ, zakonske zamudne obresti od zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo od dneva zamude dalje, dan zamude pa se ugotovi v skladu z določbo 2. odstavka 324. člena ZOR.
Ob upoštevanju določbe 1. odstavka 195. člena ZOR je tožnik upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem. Ker pa je njegov zaslužek zaradi njegove delne nezmožnosti za delo manjši, mu je tožena stranka na podlagi določbe 2. odstavka 195. člena ZOR dolžna plačevati tudi rento.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2. ZTLR člen 54. SPZ člen 99, 212, 218.
prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – priposestvovanje stvarne služnosti – prenehanje služnosti
Tožnica je šele po prvem naroku v arhivu svoje matere in s pomočjo matere našla zanjo pravno pomembno listino iz leta 1946 in jo predložila na drugem naroku, kar ni zavleklo postopka. Stališče, da bi si procesno gradivo lahko preskrbela že pred začetkom pravde, ker je bil začetek spora njena odločitev, ni sprejemljiv, ker prekluzije iz 1. odst. 286. čl. ZPP nasprotujejo težnjam po materialno pravilnem rezultatu sodnega postopka, zaradi česar je treba pri njihovi uporabi imeti restriktiven pristop. To pomeni krivdo stranke, ki zamuja, ne prestrogo razlagati.
ZPP člen 4, 289, 289/2. ZZK-1 člen 244, 244/3. SPZ člen 9.
pravica do obravnavanja pred sodiščem – posredno izvajanje dokazov – izbrisna tožba – domneva dobre vere
Sodišče je odločilo zgolj po hitrem in poenostavljenem postopku, z vpogledom v izjave strank in nekaterih prič v kazenskem postopku, brez neposrednega izvajanja dokazov, čeprav se stranke slednjemu niso odpovedale. S tem je sodišče kršilo procesne pravice tožnikov do obravnavanja pred sodiščem, saj jima je onemogočilo, da bi se neposredno izjavila o svojih trditvah ter navedbah in predlaganih dokazih nasprotne stranke, prav tako pa tudi nista imela možnosti sodelovati pri izvedbi dokazov in obravnavanju uspeha dokazovanja.
krivdna odgovornost – nesreča, ki jo povzroči premikajoče motorno vozilo – izključna krivda
Določbo 4. odst. 154. člena OZ, po kateri za škodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil solidarno, je uporabiti, kadar je povzročiteljev škode več. V kolikor pa je po pravilih o krivdni odgovornosti povzročitelj škode le en imetnik motornega vozila, pa čeprav je na drugi strani oškodovanih več imetnikov motornih vozil, je uporabiti določbo 1. odst. 154. člena OZ.
dokazni standard – prepričanje kot dokazni standard
Da je mogoče neko dejstvo vzeti kot podlago sodne odločbe, mora biti dokazano s tako stopnjo, da je izključen vsak razumen dvom; da v resničnost ugotovljenih dejstev ne dvomi noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
solastninska pravica – teorija o zlorabi pravice – krajevno običajen način – način uporabe – postavitev snegolovov
Postavitev snegolovov je nekaj krajevno običajnega. Zato njihova postavitev na tistem realnem delu solastne stvari, ki ga upravlja toženec, pomeni izvrševanje solastninske pravice v mejah abstraktnega upravičenja in ne predstavlja posega v solastninsko pravico drugega solastnika.
začasna odredba – verjetnost terjatve – skupno premoženje zakoncev – čas pridobitve skupnega premoženja – skupno odplačevanje kredita
Skupno odplačevanje kredita ne predstavlja veljavnega naslova za pridobitev lastninske pravice. Res je, da je skupno premoženje tisto, ki ga zakonca pridobita z delom, vendar pod nadaljnjim pogojem, da je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - obrazloženost ugovora
Ugovorne trditve dolžnika, da upniku nič ne dolguje, in da upniku ni izročil menice, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, so pravno pomembna dejstva, ki imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice) lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Obstoja negativnih dejstev dolžnik ni dolžan dokazovati.
Tolmačenje, da bi imel lahko dolžnik iz razloga, ker ga je upnik v predlogu za izvršbo označil kot meničnega zavezanca (verodostojne listine upnik predlogu ni dolžan priložiti), le ugovore po meničnem pravu, bi dolžnika postavljalo v slabši položaj od toženca v pravdnem postopku, ki v odgovoru na tožbo zatrjuje negativno dejstvo, kar je napačno tudi z vidika temeljnih procesnih jamstev.
ZZK-1 člen 4, 199, 199/1, 199/2, 199/3, 199/4. ZIZ člen 30, 32, 34.
načelo javnosti – omejitev dostopa do osebnih podatkov
Za dostop do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani javni knjigi, je dovolj, da upnik izkaže, da te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do dolžnika in da to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi – dolžniku.