odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – tožbeni zahtevek
V primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavec sprejme, je sodno varstvo bistveno zoženo in sicer samo na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, saj delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi ohrani zaposlitev. Skladno s tem odpade presoja zakonitosti odpovedi o pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov.
Ker tožnica ni izpodbijala veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi, bi lahko v sporu o odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi postavila le odškodninski zahtevek oziroma v primeru neustreznosti nove zaposlitve zahtevek za plačilo sorazmernega dela odpravnine, ker prejšnja pogodba o zaposlitvi ni oživela le na podlagi ugotovitve neutemeljenosti odpovednega razloga. Če bi hotela doseči veljavnost prejšnje pogodbe o zaposlitvi, pa bi morala tožnica izpodbijati veljavnost nove pogodbe o zaposlitvi po splošnih predpisih civilnega prava.
Dedič, ki je v zapuščinskem postopku odstopil dedni delež določenemu dediču, te izjave ne more preklicati, lahko pa zahteva razveljavitev, če je dal izjavo zaradi sile, grožnje zvijače ali če je bila dana v zmoti, a ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju, ampak s tožbo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058858
ZIZ člen 226, 226/4, 226/5.
začasna odredba – denarna kazen – višina denarne kazni – poseg v osebnostne pravice
Namen denarne kazni iz 4. odstavka 226. člena ZIZ ni kaznovanje. Kaznovanje pa se odraža tudi v obliki določanja nesorazmerno ali drastično visokih zneskov. Takšen pa je v konkretnem primeru znesek 100.000,00 EUR, katerega je pritožbeno sodišče znižalo na 30.000,00 EUR.
Ko sodišče prejme izjavo o umiku tožbe, te ni več mogoče preklicati.
tekst :
Pritožbi tožeče stranke se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.
Obrazložitev
S sklepom z dne 15. 5. 2009 je sodišče ustavilo pravdni postopek, saj je tožeča stranka podala umik tožbe z zahtevkom: „1. da se prodajno pogodbo L-K-008-0016 z dne 04.03.2008 razveljavi, 2. da se t.i. zemljiško knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice Dn. št. 7327/08 z dne 14.03.2008 vzame za nepredmetnega oz. se ga zavrže, 3. da se sklep sodišča Dn. št. 7327/08 z dne 17.04.2008 vzame za nepredmetnega oz. kot takega, ki nima pravne podlage oz. se ga izreče za „pro nullo declarari“, 4. da se pogodbo o potrošniškem finančnem lizingu nepremičnine, št. 2558/08 z dne 13.03.2008, ki je omenjena v prodajni pogodbi L-K-008-0016 z dne 04.03.2008, tudi razveljavi in zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov“.
S sklepom z dne 16. 6. 2009 je sodišče zaradi umika tožbe in v njej vsebovanega predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za tožbo ustavilo tudi postopek odločanja o tem predlogu.
Zoper navedena sklepa se pritožuje tožnik.
V obširni pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2009 v bistvenem navaja, da je sicer res podal umik tožbe, vendar pa je naslednji dan podal tudi preklic umika. Ker tožba še ni bila nikomur vročena in ker zakon ne določa, da umika ni mogoče preklicati, meni, da je bil umik preklican, še preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep in je zato ta kontradiktoren. Meni, da je ta nejasen tudi glede tega, katero sodbo je sodišče zavrglo, saj sta v sodnem spisu dva različna datuma na isti tožbi. Podaja svoj pogled na zakonodajo, pojasnjuje okoliščine izpodbijanih pravnih dejanj, svojega položaja, analizira pomanjkljivosti sodnega spisa, pojasnjuje svojo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks in podobno.
V pritožbi zoper sklep z dne 16.06.2009 pojasnjuje, da se je že pritožil na zgoraj navedeni sklep, da je umaknil tožbo in predlog za oprostitev sodnih taks hkrati in ju hkrati tudi preklical, sodišče pa ju je obravnavalo ločeno. Pojasnjuje tudi okoliščine preostalih sodnih postopkov, v katerih je udeležen, opozarja na napake sodišča in podobno.
Pritožbi nista utemeljeni.
K pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2009
Tožnik je dne 4. 3. 2009 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil tožbo, v kateri zahteva:
da se prodajno pogodbo L-K-008-0016 z dne 04.03.2008 razveljavi,
da se t. i. zemljiško knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice Dn. št. 7327/08 z dne 14.03.2008 vzame za brezpredmetnega oz. se ga zavrže,
da se sklep sodišča Dn. št. 7327/08 z dne 17.04.2008 vzame za nepredmetnega oz. kot takega, ki nima pravne podlage oz. se ga izreče za „pro nullo declarari“,
da se pogodbo o potrošniškem finančnem lizingu nepremičnine, št. 2558/08 z dne 13.03.2008, ki je omenjena v prodajni pogodbi L-K-008-0016 z dne 04.03.2008, tudi razveljavi.
Zahteva tudi povrnitev stroškov pravdnega postopka.
Dne 9. 3. 2009 je sodišče prejelo umik tožbe, dne 10. 3. 2009 pa preklic umika. Ni dvoma, da je tožnik umaknil tožbo z zgoraj citiranim tožbenim zahtevkom, ne glede na morda nekoliko nejasno označbo datumov vložitve tožbe. Pa tudi ni dvoma, da je sodišče ustavilo pravdni postopek, začet ravno z obravnavano tožbo. To navsezadnje priznava tudi pritožnik, ki navaja, da je to tožbo res umaknil, le da je podani umik kasneje preklical. Ker zakon ne določa, da umika tožbe ni mogoče preklicati in ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, meni, da podlage za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo. Takšnemu stališču pa ne gre pritrditi.
3. odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da v primeru, ko je tožba umaknjena, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. V pravni teoriji in sodni praksi je sprejeto stališče, da je umik tožbe neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati niti preden bi sodišče izdalo sklep o umiku. Izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, zato je sklep sodišča le deklaratorne narave. Izjavo o umiku bi bilo mogoče preklicati le, če bi sodišče izjavo o preklicu umika prejelo prej ali vsaj sočasno z umikom (1). Ker tudi glede na pritožbene navedbe ne more biti sporno, da je sodišče prejelo preklic tožnikove izjave o umiku tožbe dan kasneje kot samo izjavo o umiku, umika ni mogoče šteti kot brezpredmetnega. Tožnikovo dopolnitev tožbe, ki jo je prejelo po prejemu izjave o umiku tožbe, pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot novo tožbo, pritožnikove navedbe v zvezi s tem pa niso predmet presoje izpodbijanega sklepa.
K pritožbi zoper sklep z dne 16.06.2009
Ker je sodišče prejelo umik tožbe, v kateri je tožnik predlagal tudi oprostitev plačila sodnih taks, je ustavilo tudi postopek odločanja o oprostitvi plačila sodne takse za tožbo. Tudi v tej pritožbi ponovljeno stališče, da je tožnik izjavo o umiku tožbe tudi preklical, kot je bilo že zgoraj obrazloženo, ne more držati. Ker je bil ustavljen pravdni postopek, je sodišče ustavilo tudi odločanje o oprostitvi plačila taks za tožbo, s posebnim sklepom pa je odločilo o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse v pritožbenem postopku. S tem, ko je sodišče prve stopnje ločeno odločilo o ustavitvi pravdnega postopka in oprostitvi plačila sodne takse, pa tudi ni zagrešilo nobene procesne kršitve, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP).
Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pri presoji pa pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je sodišče prve stopnje uporabilo tudi materialno pravo (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi tožeče stranke kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Ker sta predmet presoje le izpodbijana sklepa, pritožbeno sodišče ni povzemalo in se ni opredeljevalo do ostalih navedb pritožnika.
Ker pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (2. odstavek 163. člena ZPP)
Pristojnost sodnika posameznika za odločanje o pritožbi zoper sklep določa 1. odstavek 366.a člena ZPP.
(1) Glej Ude in drugi: Pravdni postopek; zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 217, pa tudi Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, str. 286. in naslednja.
zaznamba izvršbe – pravnomočnost sklepa o izvršbi – pritožbeni stroški
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, se v zemljiški knjigi zaznamuje pred pravnomočnostjo.
Pritožbeni stroški so stroški v zvezi z enim od izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnine, zato bo vprašanje utemeljenosti in potrebnosti le-teh predmet odločanja izvršilnega sodišča v izvršilnem postopku.
zavrnitev predloga za brezplačno pravno pomoč - poziv na predložitev pooblastila – poziv na odobritev procesnih dejanj – posledice zamude
Sklep, s katerim sodišče naloži pooblaščencu, da v roku predloži pooblastilo, se vroči vložniku pravnega sredstva in ne stranki. Sodišče ne pozove same stranke k odobritvi opravljenih procesnih dejanj.
Odvetnik je po ZPP neposredno izenačen s krivdo stranke oziroma stranka mora trpeti posledice zamude, če jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik.
tekst :
Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6.5.2009 zavrglo pritožbo tožeče stranke proti sodbi z dne 10.9.2008, ker odvetnik D. M. ni predložil pooblastila.
Proti temu sklepu je tožeča stranka podala predlog za postavitev v prejšnje stanje in tudi pritožbo proti zavrženju pritožbe. Navaja, da je odvetnik D.M. tožnika obvestil zadnji dan pritožbenega roka proti sodbi z dne 10.9.2008 in najavil pritožbo in po telefonu najavljeno pritožbo je tožnik že tedaj odobril. Sklep o zavrženju pritožbe pa je prejel tožnik 29.5.2009. Odvetnik D. M. ga ni obvestil, da je bil pozvan, da v osmih dneh predloži pooblastilo tožnika. Če bi ga, bi prišel pooblastilo podpisati. Tožnik osebno ni zakrivil, da je pritožba zavržena, saj ni vedel za sklep z dne 24.3.2009, s katerim je bil odvetnik pozvan, da predloži pooblastilo. Do tega je prišlo zaradi odvetnika. Če bi sodišče pozvalo tožnika direktno, da predloži pooblastilo, bi ta to uredil in zamude ne bi bilo. Zato predlaga postavitev v prejšnje stanje in da sodišče dovoli pritožbo. Če sodišče temu ne bi ugodilo, pa vlaga pritožbo zoper sklep z dne 6.5.2008, saj tožniku zaradi kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Domnevni pooblaščenec je vložil pritožbo brez predloženega pooblastila in torej tudi ni bil pooblaščen za vročitev sklepa z dne 24.3.2009. Ker tožnik osebno ni bil pozvan k predložitvi pooblastila ali k taki izjavi, mu je odvzeto sodelovanje pred sodiščem.
Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev pritožbe. Stroškov ne priglaša.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za postavitev v prejšnje stanje s sklepom z dne 5.8.2009. Ugotavlja, da je bil odvetnik D. M. postavljen z odločbo o BPP št. 1149/2007 le za izvajanje brezplačne pravne pomoči pred sodiščem prve stopnje. Nato je bila z odločbo BPP 164/2009 z dne 30.1.2009 prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči pred pritožbenim sodiščem zavrnjena. Zato je sodišče prve stopnje pozvalo vložnika pritožbe, to je odvetnika D.M., da predloži pooblastilo, in o tem izdalo sklep, s katerim je opozorilo, da bo sicer pritožba zavržena. Sodišče prve stopnje povzema navedbe tožnika, da je z odvetnikom na zadnji dan pritožbenega roka 29.1.2009 govoril po telefonu in da to izhaja tudi iz obrazložitve odločbe o BPP 164/2009. Prošnja je bila zavrnjena in tožnik nikoli ni trdil, da z odločitvijo o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči ni bil seznanjen. Zato je sodišče štelo, da tožnik ni bil dovolj skrben, da si v pritožbenem postopku priskrbi pooblaščenca s formalnim pooblastilom. Sodišče ugotavlja, da razlogi tožnika, da je bil v pravni zmoti, da mu bo dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni razlog, da bi mu sodišče dovolilo postavitev v prejšnje stanje in razveljavilo sklep o zavrženju pritožbe.
Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Opozarja, da je tožnik laik in da mu sodišče neupravičeno nalaga, da bi moral biti bolj skrben, ko mu je bila zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Čakal je na poziv svojega zastopnika ali na poziv sodišča. Sodišče dopušča možnost, da bi tožnik moral vedeti, da ima odvetnik pooblastilo. Tožnik o zahtevi za predložitev pooblastila ni bil obveščen, pooblastilo ni bilo predloženo in pritožba z dne 29.1.2009 je bila zavržena. Tega tožnik ni zakrivil in brez krivde mu je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče bi moralo opraviti narok po 120. členu ZPP, saj ne gre za očitno neupravičen razlog. Opozarja, da je prejel toženkin odgovor na svojo pritožbo in da je na to vlogo odgovoril po prejemu izpodbijanega sklepa, vendar že peti dan po prejemu. Sodišče pa mu ni dodelilo nobenega roka za odgovor toženki z dne 7.7.2009, ampak je izdalo izpodbijani sklep. Tožnik bi oba predlagana dokaza ponudil na naroku za vrnitev v prejšnje stanje.
Pritožbi nista utemeljeni.
Tožeča stranka je predlagala predlog za vrnitev v prejšnje stanje v vlogi z dne 11.6.2009. V predlogu predlaga, da sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, in sicer bi moralo poslati poziv za predložitev pooblastila neposredno tožniku in zato predlaga, da sodišče sklep o zavrženju pritožbe 6.5.2008 razveljavi in pritožbo odstopi pritožbenemu sodišču. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da gre pri predlogu tožnika za trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo njega pozvati, da predloži pooblastilo odvetnika D.M., ki je vložil pritožbo. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je treba sklep, s katerim sodišče naloži pooblaščencu, da v roku predloži pooblastilo (4. odstavek 98. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 130. člena prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP) vročiti vložniku pravnega sredstva in ne stranki. Sodišče torej ne pozove same stranke k odobritvi opravljenih procesnih dejanj (primerjaj komentar Galič A. Komentar ZPP, 1. knjiga, stran 407 do 409). Enako stališče je že dalj časa izoblikovano v sodni praksi (primerjaj pravno mnenje Vrhovnega sodišča, Objava pravnih mnenj št. 2/96, odločba Vrhovnega sodišča VIII Ips 210/2007). Odvetnik je tako po ZPP neposredno izenačen s krivdo stranke oziroma stranka mora trpeti posledice zamude, če jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik (Galič A., Ibidem, stran 481). Tožnik smiselno tudi trdi v obeh pritožbah, da je zaradi pravne zmote utrpel škodo. Glede vrnitve v prejšnje stanje velja načelo, da nepoznavanje prava škodi (ignorantia iuris nocet). Stranka je tako naknadno izvedela, šele po prejemu sklepa o zavrženju pritožbe, da njen odvetnik ni pravočasno predložil pooblastila, kljub temu, da ga je sodišče s sklepom z dne 24.3.2009 pozvalo. Vendar to ni razlog za postavitev v prejšnje stanje. Ne glede na to pa je treba ponoviti, kar je že ugotovilo sodišče prve stopnje, da tako iz odločbe o zavrnitvi predloga za brezplačno pravno pomoč, kot iz same vloge tožnika izhaja, da je tožnik vedel, da ga odvetnik D. M. ne zastopa. Do tedaj v postopku je namreč sodišče štelo, da je odločba o brezplačni pravni pomoči enaka pooblastilu in tega dejstva tožnik ne graja. Tudi če bi grajal to dejstvo, tedaj pride pod vprašaj njegova lastna tožba, ki jo je vložil odvetnik Ž. na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, pa je tožniku pooblastilo vmes odpovedal.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da gre za tako očiten neopravičen razlog, da sodišču prve stopnje ni treba opraviti naroka (120. člen ZPP). Sodišče prve stopnje tako ni storilo očitne absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnik v pritožbi zoper zavrnitev predloga za vzpostavitev v prejšnje stanje še navaja, da je prejel toženkin odgovor na predlog in pritožbo 15.7.2009 in da je na to vlogo odgovoril z vlogo 19.8.2009 in želel opozoriti, da mu sodišče ni dodelilo nobenega roka za odgovor toženke z dne 7.7.2009. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v spisu ni vloge tožnika z dne 19.8.2009 in tudi v popisu spisa te vloge ni najti. Zato na te navedbe ne more odgovarjati.
Ker je predlog za postavitev v prejšnje stanje sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, se tudi izkaže, da je bila vloga odvetnika D. M., ki jo je naslovil „pritožba tožeče stranke z dne 10.9.2008“, pravilno zavržena.
Zato sta obe pritožbi neutemeljeni in ju je bilo treba zavrniti (365. člen ZPP).
Sodna praksa in večinsko mnenje teorije pritrjuje stališču, da gre med goljufijo in listinskim deliktom za realni stek (razen v primerih, ko je storilec pri ponarejanju listin deloval opustitveno - omisivno). Dejstvo je, da storitev kaznivega dejanja goljufije ni nujno pogojena s kaznivim dejanjem ponarejanja listin, storiti ga je mogoče tudi na drug način. V prid steka obeh dejanj govorijo tudi razlogi kriminalitetne politike, saj je takšno ravnanje storilca za družbo nevarnejše glede na to, da pomeni sočasen napad na dva različna varstvena objekta - premoženje in pravni promet. Poleg tega primerjava obeh zakonskih predpisov pokaže, da gre tudi sicer za povsem različni kaznivi dejanji, pri katerih navideznega steka ni mogoče zagovarjati z nobenim o znanih medsebojnih odnosov zakonskih dejanskih stanov (specialnost, subsidiarnost, konsumpcija in inkluzija).
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – vojaška vaja – orožje z manevrskimi naboji
Puška, pa čeprav z manevrskimi naboji, predstavlja nevarno stvar, vojaška vaja, na kateri se uporablja orožje z manevrskimi naboji, pa predstavlja nevarno dejavnost, tako da tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel, objektivno odgovarja.
predlog za oprostitev sodnih taks – nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Sodišče mora stranko, ki je vložila nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, pozvati na dopolnitev predloga, četudi je predlog vložila po odvetniku.
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca. Ker zavarovalnica v regresni pravdi vstopi v pravice oškodovanca, je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice.
ZZK-1 člen 4, 199, 199/1, 199/2, 199/3, 199/4. ZIZ člen 30, 32, 34.
načelo javnosti – omejitev dostopa do osebnih podatkov
Za dostop do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani javni knjigi, je dovolj, da upnik izkaže, da te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do dolžnika in da to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi – dolžniku.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058843
ZD člen 141, 142/1, 142/3.
podjemna pogodba – odgovornost za napake izvršenega posla – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja
Če višina plačanih dolgov zapustnika že presega vrednost podedovanega premoženja, je potrebno že iz tega razloga tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva plačilo obveznosti zapustnika, v celoti zavrniti.
SPZ člen 132. OZ člen 90, 120, 247, 247/3. ZVPot člen 23, 24, 24/3-2, 53. ZPotK člen 4, 4/4.
lex commissoriae – sale and lease back - ničnost pogodbe – realizacija pogodbe – konvalidacija – prepoved odpovedi pravicam potrošnika
Kombinacija in vsebina vseh sklenjenih poslov ter tudi njihovo časovno zaporedje in časovna bližina izkazujejo le to, da bi tožnica izgubila lastninsko pravico na v najem vzetih nepremičninah (oziroma je ne bi mogla pridobiti nazaj), če ne bi odplačala vseh denarnih obveznosti iz sklenjene pogodbe o finančnem leasingu in da sta se obe pogodbeni stranki vseh teh posledic zavedali. Takšen medsebojno očitno povezan sklop pravnih poslov ne vsebuje varovalke - na primer klavzule, da sme tožena stranka v primeru, da terjatev ne bo poravnana, prodati dano stvar sama ali s posredovanjem koga drugega po tržni ceni ob dospelosti terjatve in se poplačati šele iz izkupička ali pa da upnik lahko obdrži lastninsko pravico nad stvarjo šele potem, ko jo je ocenil nekdo tretji, morebitni presežek vrednosti nad terjatvijo pa mora izročiti tožnici. V primeru, ko pogodba takšnih ali podobnih določb ne vsebuje, pomeni to kršitev določbe 132. člena SPZ - „lex commissoriae“ in posledično ničnost takšne pogodbe oziroma vseh medsebojno povezanih pogodb, ki skupaj predstavljajo omenjeno zakonsko prepoved.
SPZ člen 65, 66, 67, 72. ZTLR člen 13, 14, 15, 17.
solastnina – skupna lastnina – izvrševanje lastninske pravice
Za razsojo je relevantno, ali je zemljišče v izključni lasti tožnika ali pa gre za solastnino ali skupno lastnino pravdnih strank. Izključni lastnik namreč vsa lastninskopravna upravičenja na stvari izvršuje sam, solastniki oziroma skupni lastniki pa skupaj.
dokazovanje - višina škode - dokazna sredstva - pripoznava
Pravdni postopek ne pozna izključnih dokaznih sredstev. Nikakršnega utemeljenega razloga zato ni, da je mogoče višino škode, ki tožniku pripada, ugotavljati le s pomočjo računov, ki so bili izdani po škodnem dogodku. Višino škode je mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokazi.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Podjetniška kolektivna pogodba je lahko glede višine regresa za letni dopust ugodnejša od vsakokratne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti oziroma od vsakokratnega dogovora o višini regresa za letni dopust. To pomeni, da so tožnice upravičene do razlike med že izplačanim regresom za letni dopust in pripadajočim regresom za letni dopust glede na določbe podjetniške kolektivne pogodbe tožene stranke.
dokazni standard – prepričanje kot dokazni standard
Da je mogoče neko dejstvo vzeti kot podlago sodne odločbe, mora biti dokazano s tako stopnjo, da je izključen vsak razumen dvom; da v resničnost ugotovljenih dejstev ne dvomi noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
solastninska pravica – teorija o zlorabi pravice – krajevno običajen način – način uporabe – postavitev snegolovov
Postavitev snegolovov je nekaj krajevno običajnega. Zato njihova postavitev na tistem realnem delu solastne stvari, ki ga upravlja toženec, pomeni izvrševanje solastninske pravice v mejah abstraktnega upravičenja in ne predstavlja posega v solastninsko pravico drugega solastnika.