Ko so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, je nadaljnji kontradiktoren postopek brezpredmeten. Z navedbami, ki jih toženec poda po izteku roka za odgovor na tožbo, ne more odpraviti učinkov svoje zamude.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – renta – zakonske zamudne obresti
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Čeprav je škoda nastala pred uveljavitvijo OZ, zakonske zamudne obresti od zahtevane odškodnine za nepremoženjsko škodo tečejo od dneva zamude dalje, dan zamude pa se ugotovi v skladu z določbo 2. odstavka 324. člena ZOR.
Ob upoštevanju določbe 1. odstavka 195. člena ZOR je tožnik upravičen do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem. Ker pa je njegov zaslužek zaradi njegove delne nezmožnosti za delo manjši, mu je tožena stranka na podlagi določbe 2. odstavka 195. člena ZOR dolžna plačevati tudi rento.
ZPP člen 4, 289, 289/2. ZZK-1 člen 244, 244/3. SPZ člen 9.
pravica do obravnavanja pred sodiščem – posredno izvajanje dokazov – izbrisna tožba – domneva dobre vere
Sodišče je odločilo zgolj po hitrem in poenostavljenem postopku, z vpogledom v izjave strank in nekaterih prič v kazenskem postopku, brez neposrednega izvajanja dokazov, čeprav se stranke slednjemu niso odpovedale. S tem je sodišče kršilo procesne pravice tožnikov do obravnavanja pred sodiščem, saj jima je onemogočilo, da bi se neposredno izjavila o svojih trditvah ter navedbah in predlaganih dokazih nasprotne stranke, prav tako pa tudi nista imela možnosti sodelovati pri izvedbi dokazov in obravnavanju uspeha dokazovanja.
ZPP člen 180, 180/1. ZOR člen 155, 200, 200/1. OZ člen 132, 179, 179/1.
sklepčnost tožbe
Sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prva za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka.
osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - ugovor dolžnice zoper preizkusno dobo
Dolžnica nima pravice do ugovora, kakor tudi ne možnosti, da doseže znotraj z ZFPPIPP določenih omejitev časa preizkusne dobe skrajšanje le-te.
Preizkusno obdobje v izpodbijanem sklepu je določeno v okviru omejitev časa preizkusne dobe iz 5. odst. 400. člena ZFPPIPP, saj ni daljše od petih let od uvedbe stečajnega postopka, niti tega dolžnica v pritožbi ne zatrjuje. Zato dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo, s katero uveljavlja skrajšanje preizkusnega obdobja.
Tožnica je prosta vseh pogodbenih obveznosti, ker je obvestilo, da ji štipenditor zagotavlja sklenitev delovnega razmerja, prejela po izteku roka, določenega s pogodbo o štipendiranju. Sklep tožene stranke, s katerim je tožnici naložila, da je dolžna vrniti prejete štipendije in potne stroške, je nezakonit.
Ko pritožba zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava v posledici zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter za to trditev navaja razloge, je to pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Glede na neizpodbijano izvedensko mnenje, iz katerega izhajajo pravilne ugotovitve prvostopenjskega sodišča o obsegu škode, odmerjena odškodnina za posamezne oblike nepremoženjske škode in kot celota predstavljajo pravično denarno zadoščenje za utrpljeno škodo.
Pravna pravila ODZ kot ZTLR so določala enake pogoje za priposestvovanje - dobroverno lastniško posest, kar pomeni, da mora oseba, ki uveljavlja takšno pravico, imeti stvar v posesti kot svojo stvar in biti hkrati v dobri veri, da je stvar njegova last.
razpis naroka za glavno obravnavo – čas, potreben za pripravo na narok
Če se stranka s preložitvijo naroka na rok, krajši od 15 dni, strinja oziroma predlaga preložitev pravočasno razpisanega naroka, sodišče pa njenemu predlogu ugodi in narok preloži (čeprav na krajši rok od 15 dni), se ne more sklicevati na kršitev 2. odst. 280. člena ZPP. Poleg tega 15-dnevnega roka ni treba spoštovati pri vabljenju stranke (ki ima pooblaščenca) na zaslišanje. Pri svojem zaslišanju stranka nastopa kot dokazno sredstvo, ki daje izjave vednosti o spornih dejstvih. Za to pa se ji na zaslišanje ni treba pripravljati.
Sodna praksa in večinsko mnenje teorije pritrjuje stališču, da gre med goljufijo in listinskim deliktom za realni stek (razen v primerih, ko je storilec pri ponarejanju listin deloval opustitveno - omisivno). Dejstvo je, da storitev kaznivega dejanja goljufije ni nujno pogojena s kaznivim dejanjem ponarejanja listin, storiti ga je mogoče tudi na drug način. V prid steka obeh dejanj govorijo tudi razlogi kriminalitetne politike, saj je takšno ravnanje storilca za družbo nevarnejše glede na to, da pomeni sočasen napad na dva različna varstvena objekta - premoženje in pravni promet. Poleg tega primerjava obeh zakonskih predpisov pokaže, da gre tudi sicer za povsem različni kaznivi dejanji, pri katerih navideznega steka ni mogoče zagovarjati z nobenim o znanih medsebojnih odnosov zakonskih dejanskih stanov (specialnost, subsidiarnost, konsumpcija in inkluzija).
sodni rok – podaljšljivost sodnega roka – podaljšanje roka na predlog stranke
Rok, ki ga določi sodišče prve stopnje, je sodni rok, ki je iz opravičenih razlogov sicer podaljšljiv, vendar le na predlog stranke in to pred potekom roka. Toženec niti ne trdi, da bi pred potekom 8-dnevnega roka, določenega s sklepom, zaprosil za njegovo podaljšanje.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – tožbeni zahtevek
V primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavec sprejme, je sodno varstvo bistveno zoženo in sicer samo na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, saj delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi ohrani zaposlitev. Skladno s tem odpade presoja zakonitosti odpovedi o pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov.
Ker tožnica ni izpodbijala veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi, bi lahko v sporu o odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi postavila le odškodninski zahtevek oziroma v primeru neustreznosti nove zaposlitve zahtevek za plačilo sorazmernega dela odpravnine, ker prejšnja pogodba o zaposlitvi ni oživela le na podlagi ugotovitve neutemeljenosti odpovednega razloga. Če bi hotela doseči veljavnost prejšnje pogodbe o zaposlitvi, pa bi morala tožnica izpodbijati veljavnost nove pogodbe o zaposlitvi po splošnih predpisih civilnega prava.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitveni nalog – več pravnih podlag – odpoved najemne pogodbe – sodna odpoved najemne pogodbe – zahteva za izpraznitev poslovnega prostora
Pravna podlaga je del tožbenih navedb in praviloma ne sodi v obvezno sestavino tožbenega zahtevka, vendar pa sta v skladu z ZPSPP pogoja za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora tako sodna odpoved najemne pogodbe s strani najemodajalca, kot tudi zahteva za izpraznitev poslovnega prostora.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – trenutek nastanka škode
Ni res, da je v obravnavanem primeru prišlo do škode šele takrat, ko tožnik ni prejel izplačila iz stečajne mase. Tožnikova škoda je namreč nastala že z iztekom roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku, ki ga je tožnikov pooblaščenec zamudil. Najkasneje takrat je bilo jasno, da tožnik zaradi malomarnosti svojega pooblaščenca ne bo prišel do že pravnomočno prisojene odškodnine. Dejstvo, da tedaj še ni moglo biti znano, kolikšen del stečajne mase bi ob njeni delitvi pripadal tožniku, če bi pravočasno prijavil svojo odškodninsko terjatev, pa na začetek zastaranja ni imelo nobenega vpliva.
dokazni standard – prepričanje kot dokazni standard
Da je mogoče neko dejstvo vzeti kot podlago sodne odločbe, mora biti dokazano s tako stopnjo, da je izključen vsak razumen dvom; da v resničnost ugotovljenih dejstev ne dvomi noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
solastninska pravica – teorija o zlorabi pravice – krajevno običajen način – način uporabe – postavitev snegolovov
Postavitev snegolovov je nekaj krajevno običajnega. Zato njihova postavitev na tistem realnem delu solastne stvari, ki ga upravlja toženec, pomeni izvrševanje solastninske pravice v mejah abstraktnega upravičenja in ne predstavlja posega v solastninsko pravico drugega solastnika.
začasna odredba – verjetnost terjatve – skupno premoženje zakoncev – čas pridobitve skupnega premoženja – skupno odplačevanje kredita
Skupno odplačevanje kredita ne predstavlja veljavnega naslova za pridobitev lastninske pravice. Res je, da je skupno premoženje tisto, ki ga zakonca pridobita z delom, vendar pod nadaljnjim pogojem, da je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze.