odškodnina – nepremoženjska škoda – zakonske zamudne obresti – zamuda
Tožeča stranka ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode šele od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ampak od nastanka zamude (oziroma skladno s tožbenim zahtevkom od kasnejšega datuma, to je od poteka 15-dnevnega roka po opominu), to je od dneva, ko je tožeča stranka na obe toženi stranki naslovila svoj odškodninski zahtevek (opomin na plačilo odškodnine).
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 257, 257/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poseben primer ponarejanja listin
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj je tožnik kršil pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin, ko se je v lastnem interesu prijavil na računalniški tečaj in ga obiskoval, prijavnico za tečaj (naročilnico) pa je izpolnil tako, da je navedel kot naziv ustanove toženo stranko in sebe kot odgovorno osebo. Posledično je bil seminar neupravičeno zaračunan toženi stranki.
Ker je bila ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožnik pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja pri toženi stranki, je upravičen do odškodnine po 118. členu ZDR. Prisojena odškodnina v znesku treh tožnikovih plač je primerna, saj upošteva vse okoliščine konkretnega primera (višino plače, delovno dobo, starost tožnika).
Ker zoper sklep o prekinitvi postopka za obnovo postopka do konca postopka z revizijo glede na izrecno zakonsko določbo pritožba ni dovoljena, se takšna pritožba zavrže.
S tem, ko je tožnik na poziv sodišča le pravilno oblikoval zahtevek, kakršen je povsem jasno izhajal že iz tožbe, zahtevku ni spremenil istovetnosti, ni ga povečal niti ni uveljavljal drugega zahtevka poleg obstoječega, tako da ni šlo za spremembo tožbe in privolitev tožene stranke ni bila potrebna.
Meje materialnega procesnega vodstva niso bile prekoračene s tem, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožnika, naj pravilno oblikuje tožbeni zahtevek, ki ni bil ustrezno jezikovno opredeljen.
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je stranski intervenient zaradi vinjenosti zapoznelo reagiral z zaviranjem, je napačen materialnopravni zaključek o obstoju sokrivde tožnice. Dejstvo, da bi lahko zaustavil vozilo na razdalji 35,8 m in pred krajem trčenja, če bi z zaviranjem pričel na oddaljenosti 55,5m od mesta trčenja, ko je lahko zagledal tožnico, ki je pričela s prečkanjem in glede na druge ugotovljene okoliščine o kraju škodnega dogodka (mestna ulica, vožnja proti označenemu prehodu za pešce, preglednost), ne predstavlja dejanske podlage za zaključek, da intervenient ravnanja tožnice ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam izogniti.
individualna pogodba o zaposlitvi – pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas – prenehanje delovnega razmerja – odpoklic s funkcije
Ker je bila tožnikova pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas in ker ni vsebovala posebnih določb v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, bi lahko tožena stranka tožniku po razrešitvi s funkcije direktorja pogodbo o zaposlitvi odpovedala le na podlagi enega izmed utemeljenih odpovednih razlogov, ki so določeni v zakonu.
odškodninska odgovornost države – okrnitev svobode - neutemeljeno odvzeta prostost – neutemeljen pripor – objektivna odgovornost države – nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Upoštevaje sodno prakso v podobnih primerih in dejstvo, da tožnica kakšnega posebnega duševnega trpljenja ni izkazala, bi bila pravična odškodnina iz tega naslova odškodnina v višini 4.000,00 EUR, torej odškodnina v višini približno štirih povprečnih mesečnih neto plač v času sojenja sodišča prve stopnje, v juniju 2009 oziroma 60,00 EUR na dan (67 dni pripora – 4.000 EUR).
postopek o prekršku - zastaranje pregona - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja
Predlagateljica postopka o prekršku, Postaja prometne policije P. je zoper obdolženca zaradi prekrška, ki naj bi bil storjen 22. junija 2006, na sodišče vložila obdolžilni predlog, dne 3. julija 2008, in sicer potem, ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sodbo opr. št. IV Ips 75/2007 z dne 18. marca 2008 razsodilo, da se plačilni nalog Postaje prometne policije P. z dne 22. junija 2006, razveljavi glede prekrška po šestem odstavku 138. čl. ZVCP-1, zanj določene globe in stranske sankcije in se zadeva v tem delu vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek. Tako je odločilo, ker o prekršku ni odločil pristojni organ. Res je sicer, da je Vrhovno sodišče RS v obrazložitvi sodbe zapisalo, da bo moral prekrškovni organ v nadaljnjem postopku odločiti o vložitvi obdolžilnega predloga (tretji odstavek 51. čl. ZP-1), vendar pa bi prekrškovni organ obdolžilni predlog lahko vložil le do izteka roka za zastaranje pregona. Dejanje Vrhovnega državnega tožilca, ki je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve drugega odstavka 129.a čl. ZP-1, sedme alinee drugega odstavka 52. čl. ZP-1, v zvezi s tretjim odstavkom 51. čl. ZP-1 in v zvezi z drugim odstavkom 155. čl. ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ, ni mogoče šteti kot dejanje, ki meri na pregon storilca prekrška, pač pa ravno nasprotno. Postopek o prekršku začne na obdolžilni predlog prekrškovnega organa (prvi odstavek 103. čl. ZP-1) zato bi to dejanje prekrškovnega organa privedlo do pretrganja zastaranja le v primeru, da bi bil obdolžilni predlog vložen znotraj dveletnega roka, ki je pričel teči s trenutkom, ko naj bi bil prekršek storjen.
Tožba s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je sklepčna že na podlagi navedbe, da tožena stranka tožniku pred podajo odpovedi ni omogočila zagovora.
Zahteva, vložena na državno pravobranilstvo, ni procesna predpostavka za vložitev tožbe, zato tudi ne gre za „vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev“, s katerim bi nastopilo pretrganje zastaranja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni razlog – poslovodna oseba
Odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri ni naveden odpovedni razlog, ni zakonita. Sicer pa se pogodbeni stranki v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu izvršnega direktorja niti nista mogli dogovoriti za drugačne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot so določeni z ZDR, ker tožnica ni imela statusa poslovodne osebe pri toženi stranki.
ZPP člen 105.a, 105.a/1, 105.a/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 5, 5/1, 6, 6/3, 8.
sodna taksa – dokazilo o plačilu – ustavitev postopka
Tožnik ni bil dolžan sodišču predložiti dokazila o plačilu sodne takse, temveč je bila dolžnost sodišča, da preveri, ali je bila sodna taksa ob zapadlosti plačana. Ker tega ni storilo, ampak je štelo, da ob izostanku dokazila sodna taksa za tožbo ni bila plačana ter izdalo sklep o ustavitvi postopka, ni ravnalo zakonito.
pogodba o varčevanju - pogodba o modrem varčevanju - pogodbene obresti – modro varčevanje
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala, da bo povečala obrestno mero za obrestovanje pogodbenih obresti ob vsakem zaključnem pogodbenem letu v skladu s sklepom toženke o obrestnih merah, ki bo veljal ob zaključku pogodbenega leta. Pravilen je zaključek, da sklepov o obrestnih merah banke, ki tožnici obrestno mero ob zaključku pogodbenega leta znižajo, namesto zvišajo, ni mogoče upoštevati. Upoštevati pa tudi ni mogoče v promocijski brošuri navedenih obrestnih mer, ker se pogodbeni strani o tem nista dogovorili.
Zakon varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je pošten. Tožeča stranka je tožencu izplačala odškodnino po sodbi sodišča prve stopnje, obenem pa je vložila pritožbo zoper to sodbo. Ob plačilu je toženi stranki sporočila, da bo v primeru, da se bo v nadaljevanju postopka ugotovilo, da oškodovanec (toženec) ni upravičen do take odškodnine, preveč izplačani znesek zahtevala nazaj. Toženec tako ni bil oziroma ni mogel biti pošten prejemnik odškodnine.
EKČP člen 6, 8, 13. URS člen 26. ZOdv člen 25, 31. ZUS člen 2, 61.
povrnitev škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do pravičnega zadoščenja - odločanje na podlagi polne jurisdikcije
Upravnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS ni zavezovala absolutna zapoved odločanja na podlagi polne jurisdikcije, vključno z nadomestitvijo odločbe pristojnega organa odvetniške zbornice (2. čl., 61. čl. ZUS). Upoštevaje vlogo odvetniške zbornice, ki ji je zaupano imenovanje odvetnikov v posebnem (na podlagi zakona in njenega statuta predpisanem) postopku, njene odločitve ni mogoče nadomeščati z upravnim aktom. Lahko gre zgolj za kontrolo pravilnosti izvedbe postopka in odločanja. Zato ravnanje obeh sodišč ne more predstavljati kršitve pravice do sojenja v razumnem roku oziroma do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZZK-1 člen 4, 199, 199/1, 199/2, 199/3, 199/4. ZIZ člen 30, 32, 34.
načelo javnosti – omejitev dostopa do osebnih podatkov
Za dostop do podatkov, ki so shranjeni v informatizirani javni knjigi, je dovolj, da upnik izkaže, da te podatke potrebuje zaradi uveljavitve svoje terjatve do dolžnika in da to terjatev dokaže z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče dovoliti izvršbo proti tej osebi – dolžniku.
Sodna praksa in večinsko mnenje teorije pritrjuje stališču, da gre med goljufijo in listinskim deliktom za realni stek (razen v primerih, ko je storilec pri ponarejanju listin deloval opustitveno - omisivno). Dejstvo je, da storitev kaznivega dejanja goljufije ni nujno pogojena s kaznivim dejanjem ponarejanja listin, storiti ga je mogoče tudi na drug način. V prid steka obeh dejanj govorijo tudi razlogi kriminalitetne politike, saj je takšno ravnanje storilca za družbo nevarnejše glede na to, da pomeni sočasen napad na dva različna varstvena objekta - premoženje in pravni promet. Poleg tega primerjava obeh zakonskih predpisov pokaže, da gre tudi sicer za povsem različni kaznivi dejanji, pri katerih navideznega steka ni mogoče zagovarjati z nobenim o znanih medsebojnih odnosov zakonskih dejanskih stanov (specialnost, subsidiarnost, konsumpcija in inkluzija).