postopek o prekršku - identiteta med sodbo in obdolžilnim predlogom - nova dejstva in dokazi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi če je obdolženec ravnal po (očitno napačnih) navodilih svojega zagovornika in se zato ni odzival na vabila sodišča prve stopnje, je odgovornost, da ni podal zagovora in da ni mogoče upoštevati dokazov, ki jih v pritožbi predlaga, na njegovi strani. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel predlagati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tega pa obdolženi ni izkazal.
pogodba o varčevanju - pogodba o modrem varčevanju - pogodbene obresti – modro varčevanje
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala, da bo povečala obrestno mero za obrestovanje pogodbenih obresti ob vsakem zaključnem pogodbenem letu v skladu s sklepom toženke o obrestnih merah, ki bo veljal ob zaključku pogodbenega leta. Pravilen je zaključek, da sklepov o obrestnih merah banke, ki tožnici obrestno mero ob zaključku pogodbenega leta znižajo, namesto zvišajo, ni mogoče upoštevati. Upoštevati pa tudi ni mogoče v promocijski brošuri navedenih obrestnih mer, ker se pogodbeni strani o tem nista dogovorili.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066515
ZP-1 člen 156, 156-5, 157, 157/3. ZVCP-1 člen 129, 132, 132/1, 132/5. ZUP člen 80, 80/1.
preverjanje psihofizičnega stanja – alkohol – zapisnik – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nova dejstva in dokazi – kršitev materialnih določb zakona – odločitev o sankcijah
Elektronski alkotest je indikator in ne merilna naprava, zato se z njim ugotovljena koncentracija alkohola v organizmu dokazuje na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom pod pogoji, predpisanimi v določbah 2. in 5. odstavka 132. člena ZVCP-1, torej če se voznik kot preizkušanec strinja z ugotovljenim rezultatom in podpiše zapisnik. Ker je v obravnavanem primeru obdolženec kot preizkušanec zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom podpisal brez pripomb, se je v postopku ugotavljanja svojega psihofizičnega stanja strinjal tako s samim postopkom, kot tudi z dobljenim rezultatom preizkusa, s čimer se je odrekel pravici do preverjanja količine alkohola v njegovem organizmu z merilnikom alkohola v izdihanem zraku, to je z etilometrom, ali pa s strokovnim pregledom. V zagovoru pa je obdolženec prekršek priznal, pri čemer je bilo njegovo priznanje jasno in popolno, zaradi česar so nesprejemljive vse drugačne pritožbene navedbe obdolženca, ki v pritožbi tudi ne pojasni, zakaj novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji, kar bi bil dolžan storiti v skladu z določbo 3. odstavka 157. člena ZP-1.
Čeprav je sodišče prve stopnje prekršek pravno opredelilo po d) točki 4. odstavka 130. člena ZVCP-1, je sankcije zanj izreklo na podlagi 5. odstavka 130. člena ZVCP-1. Z izrekom sankcij na podlagi 5. odstavka 130. člena ZVCP-1 je tako prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, saj je izreklo sankciji, ki za prekršek iz d) točke 4. odstavka 130. člena ZVCP-1 nista predpisani, s tem pa na škodo obdolženca kršilo določbo predpisa, ki določa prekršek, na način iz 5. točke 156. člena ZP-1.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 257, 257/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poseben primer ponarejanja listin
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj je tožnik kršil pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin, ko se je v lastnem interesu prijavil na računalniški tečaj in ga obiskoval, prijavnico za tečaj (naročilnico) pa je izpolnil tako, da je navedel kot naziv ustanove toženo stranko in sebe kot odgovorno osebo. Posledično je bil seminar neupravičeno zaračunan toženi stranki.
ZPP člen 105.a, 105.a/1, 105.a/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 5, 5/1, 6, 6/3, 8.
sodna taksa – dokazilo o plačilu – ustavitev postopka
Tožnik ni bil dolžan sodišču predložiti dokazila o plačilu sodne takse, temveč je bila dolžnost sodišča, da preveri, ali je bila sodna taksa ob zapadlosti plačana. Ker tega ni storilo, ampak je štelo, da ob izostanku dokazila sodna taksa za tožbo ni bila plačana ter izdalo sklep o ustavitvi postopka, ni ravnalo zakonito.
Odškodnina po 118. čl. ZDR pomeni odmeno oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu – za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Pri odmeri odškodnine je zato treba izhajati in upoštevati kriterije v zvezi s škodo delavca, ki se ne vrne k delodajalcu in ki mu nastaja oziroma mu bo nastajala škoda po datumu zaključka delovnega razmerja. Upoštevaje okoliščine konkretnega primera – tožnikovo starost 43 let, možnost nadaljnje zaposlitve kot policist v roku enega leta in višino plače – je odškodnina v višini 15.000,00 EUR, ki pomeni približno enoletni znesek tožnikove plače, primerna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot natakar izdajal gostom pijačo brez izstavljenega računa. Upoštevaje, da je pravilnik za vodenje poslovanja tožene stranke natančno določal, da je natakar dolžan gostu vročiti račun in da je tožnik vedel, da je račun treba izstaviti, je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
stvarna pristojnost – odpravnina – član uprave – prenehanje funkcije
Kljub temu, da je bila pravica do odpravnine dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, ni podana pristojnost delovnega sodišča, ker je bila odpravnina določena za primer prenehanja funkcije člana uprave in ne za primer prenehanja delovnega razmerja, tako da ne predstavlja pravice iz delovnega razmerja, ampak temelji na določba ZGD-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004496
ZP-1-UPB3 člen 136. ZVCP-1 člen 132, 132/3, 132/13.
postopek o prekršku - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - strokovni pregled - elektronski alkotest - okoliščine, ki izključujejo postopek
Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb in v skladu z določbo 159. čl. ZP-1 po uradni dolžnosti, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede očitka, da je obdolženi odklonil strokovni pregled, da bi se ugotovilo, ali vozi pod vplivom alkohola, prekoračilo obdolžilni predlog in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 5. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1. Iz obdolžilnega predloga predlagateljice postopka PP I. z dne 22. aprila 2009 je namreč razvidno, da je bil zoper obdolženca vložen obdolžilni predlog zaradi odklonitve preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Z dokazi kot so npr. zaslišanje priče in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom se dokazujejo navedbe v obdolžilnem predlogu, ne morejo pa ti dokazi nadomestiti (manjkajočih) navedb v obdolžilnem predlogu. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil očitani prekršek s tem, da je odklonil preizkus z elektronskim alkotestom. Tak prekršek je mogoče storiti le z naklepom, da se prepreči, da bi se ugotovilo, da je kršitelj pod vplivom alkohola. Vendar pa je že iz obdolžilnega predloga razvidno, da je obdolženi v prometni nesreči utrpel lahko telesno poškodbo in sicer razpočeno rano na levem delu ustnega kota. Da je bil obdolženi v prometni nesreči poškodovan, je razvidno tudi iz izpovedi kot priče zaslišanega policista A. J.. Le-ta je namreč povedal, da je obdolženca zaradi poškodb ustnic v Zdravstveni dom v I. odpeljalo reševalno vozilo, in še, da je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled, ki pa ga je tudi odklonil. Glede na takšno stanje obdolženca je po presoji višjega sodišča obstajal objektiven vzrok zaradi katerega obdolženi ni mogel opraviti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, v takšnem primeru pa odklanjanja preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ni mogoče razumeti kot odklonitev preizkusa v smislu določbe tretjega odstavka 132. člena ZVCP-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – bolniški stalež – delovna zmožnost
Če delodajalec poda delavcu izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker ugotovi, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ne obvesti, čeprav bi to moral in mogel storiti, in v odpovedi navedene napačen datum, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj iz tega razloga ni nezakonita.
Zgolj zato ker tožniku v spornem obdobju ni bil odobren bolniški stalež, še ni mogoče zaključiti, da je z dela izostal nezakonito. Ugotavljanje vpliva zdravstvenega stanja na delovno zmožnost je strokovno medicinsko vprašanje, glede katerega sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na (negativno) ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja, ampak samo ugotavlja okoliščine o upravičenosti odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti.
S tem, ko je tožnik na poziv sodišča le pravilno oblikoval zahtevek, kakršen je povsem jasno izhajal že iz tožbe, zahtevku ni spremenil istovetnosti, ni ga povečal niti ni uveljavljal drugega zahtevka poleg obstoječega, tako da ni šlo za spremembo tožbe in privolitev tožene stranke ni bila potrebna.
Meje materialnega procesnega vodstva niso bile prekoračene s tem, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožnika, naj pravilno oblikuje tožbeni zahtevek, ki ni bil ustrezno jezikovno opredeljen.
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je stranski intervenient zaradi vinjenosti zapoznelo reagiral z zaviranjem, je napačen materialnopravni zaključek o obstoju sokrivde tožnice. Dejstvo, da bi lahko zaustavil vozilo na razdalji 35,8 m in pred krajem trčenja, če bi z zaviranjem pričel na oddaljenosti 55,5m od mesta trčenja, ko je lahko zagledal tožnico, ki je pričela s prečkanjem in glede na druge ugotovljene okoliščine o kraju škodnega dogodka (mestna ulica, vožnja proti označenemu prehodu za pešce, preglednost), ne predstavlja dejanske podlage za zaključek, da intervenient ravnanja tožnice ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam izogniti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost
Tožnik glede na izpovedi prič sicer ni kazal znakov vinjenosti, kar pa ne spremeni dejstva, da je bilo pri njem v času preizkusa alkoholiziranosti ugotovljenega več alkohola, kot je to dopuščal pravilnik tožene stranke. Ker je vinjenost na delovnem mestu hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja in predstavlja nevarnost tako za delavca samega kot za ostale delavce in delovni proces, je tožena stranka tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
postopek o prekršku - napoved pritožbe - pravni pouk - vročanje pooblaščencu za vročitve - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Ni se sicer moč strinjati s stališčem zagovornice, da bi tudi v primeru, ko je pošiljka vročena pooblaščeni osebi za sprejem sodnih pisanj moral vročevalec pred tem pustiti naslovniku pošiljke pisno sporočilo, naj bo določenega dne v določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, da pisanje sprejme, vendar višje sodišče ob pregledu zadeve ugotavlja, da v obravnavani zadevi vročitev pooblaščencu za vročitve ni bila opravljena v skladu z določbami ZUP. Vročilnica, na podlagi katere sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navaja, da je bila pošiljka vročena obdolžencu osebno, že na prvi pogled kaže, da pošiljka ni bila vročena obdolžencu osebno. Iz vročilnice je namreč razvidno, da je pismo prevzela oseba, katere podpis je nečitljiv, v nadaljevanju pa je navedeno, da pooblaščenec I. N. izjavlja, da ga je M. R. pooblastila za prevzem navedenega pisma, ne da bi bila izjava podpisana, pri čemer je tudi jasno, da je glede na naslovnika pošiljke takšno pooblastilo tudi povsem nelogično, saj bi bila pooblaščenec za prejem pisma lahko kvečjemu oseba z imenom in priimkom M. R. in ne obratno, prav tako je neizpolnjen del vročilnice, kamor bi moral vročevalec zapisati podatke o ugotovljeni istovetnosti pooblaščenca. Takšne vročilnice ni mogoče šteti kot dokaz o pravilno opravljeni vročitvi pošiljke in s tem tudi ne kot dokaz o začetku teka roka za napoved pritožbe. Sodba pravnega pouka glede roka za napoved pritožbe nima, da bi bil obdolženec o roku za napoved pritožbe ob pošiljanju prepisa sodbe kako drugače obveščen pa iz podatkov v spisu ni razvidno (pa bi moralo biti). Glede na navedeno je treba šteti napoved pritožbe, ki jo je zagovornica obdolženca vložila dne 4. septembra 2009 za pravočasno in bo sodišče prve stopnje v tej zadevi moralo nadaljevati s postopkom-izdelati sodbo z obrazložitvijo in jo z ustreznim pravnim poukom (140. čl. ZP-1) vročiti obdolžencu, zagovornici in predlagatelju.
ZFPPod člen 25, 27, 27/4. ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZPP člen 81, 205, 208.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – zastaranje
Ker ZFPPIPP drugače ureja pravne posledice izbrisa pravne osebe iz sodnega registra in učinke izbrisa za pravice upnikov izbrisane pravne osebe, kot je bilo to urejeno v ZFPPod, (sedaj določa zastaranje zahtevkov upnikov do aktivnih družbenikov izbrisane družbe) sodišče prve stopnje tožbe zgolj zaradi poteka enoletnega roka od objave izbrisa tožene stranke iz sodnega registra ne bi smelo zavreči.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058843
ZD člen 141, 142/1, 142/3.
podjemna pogodba – odgovornost za napake izvršenega posla – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja
Če višina plačanih dolgov zapustnika že presega vrednost podedovanega premoženja, je potrebno že iz tega razloga tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva plačilo obveznosti zapustnika, v celoti zavrniti.
Zakon varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je pošten. Tožeča stranka je tožencu izplačala odškodnino po sodbi sodišča prve stopnje, obenem pa je vložila pritožbo zoper to sodbo. Ob plačilu je toženi stranki sporočila, da bo v primeru, da se bo v nadaljevanju postopka ugotovilo, da oškodovanec (toženec) ni upravičen do take odškodnine, preveč izplačani znesek zahtevala nazaj. Toženec tako ni bil oziroma ni mogel biti pošten prejemnik odškodnine.
Navedbe o neuporabi služnosti po priposestvovalnem obdobju in o nepotrebnosti služnosti za toženo stranko bi tožeča stranka lahko uveljavljala z zahtevkom na prenehanje stvarne služnosti po določbah 58. člena ZTLR oziroma 222. in 223. člena SPZ, česar pa v pravdnem postopku ni storila.
Izvrševanje služnosti je pravni standard, pri katerem se zahteva primerna in konsistentna uporaba služeče stvari, kar ni nujno vsakodnevna uporaba; frekvenca uporabe služeče stvari je namreč med drugim odvisna od narave in načina uporabe gospodujoče stvari