Podana je odškodninska odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ko se je po interni obravnavi močno razburila, ustrašila izrečenih besed in odšla ven na zrak, pri čemer se je zgrudila in padla v nezavest ter si poškodovala desno laket in deloma desno ramo, ker je postopek interne obravnave malomarno (nepremišljeno in nepazljivo) vodila v prisotnosti tožnice v nasprotju z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, tako da je z ergonomsko prilagoditvijo delovnega mesta obšla dolžnost razporeditve tožnice na drugo ustrezno delo.
Ker je predmet obveznosti določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi, pritožnik pa niti ne zatrjuje, da bi dogovor vseboval podatke, s katerimi je mogoče določiti predmet obveznosti, niti ne zatrjuje, da bi stranki prepustili nekomu tretjemu, naj določi predmet obveznosti, je pravilen zaključek, da do dogovora med pravdnima strankama o ceni zemljišča ni prišlo.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – neustrezno delo
Tožniku se je v posledici dela na deloma neustreznih delih bistveno poslabšalo zdravstveno stanje, za kar je tožena stranka krivdno odškodninsko odgovorna, ker bi morala pravočasno poskrbeti, da se tožnika skladno z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije razporedi na ustrezno delo.
stvarna pristojnost – odpravnina – član uprave – prenehanje funkcije
Kljub temu, da je bila pravica do odpravnine dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, ni podana pristojnost delovnega sodišča, ker je bila odpravnina določena za primer prenehanja funkcije člana uprave in ne za primer prenehanja delovnega razmerja, tako da ne predstavlja pravice iz delovnega razmerja, ampak temelji na določba ZGD-1.
prekluzija dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odškodninska odgovornost podizvajalca - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
V civilnem postopku ni mogoče govoriti o nezakonito pridobljenih dokazih, kot je to primer v kazenskih postopkih, temveč le o prepozno predloženih dokazih, zato dejstvo, da je sodišče takšne dokaze obdržalo v prilogah spisa ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj jih sodišče ni izvedlo in dokazno ocenilo in odločitev ne temelji na teh dokazih.
Ker je tožnik sam naročnik izgradnje deponije, ne gre za solidarno odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini tretjemu za škodo v smislu 207. člena ZOR.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004491
ZP-1-UPB3 člen 22, 27, 156. ZVCP-1 člen 131, 131/1.
postopek o prekršku - vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi - metadon - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - obstoj prekrška - kršitev materialnega prava
Ni se mogoče strinjati z razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, zakaj ni obravnavalo kot prekršek povzročitev prometne nesreče z dne 6. februarja 2009. Navedlo je namreč, da je to storil že prekrškovni organ s tem, da je obdolžencu izdal plačilni nalog zaradi povzročitve prometne nesreče, kar pa ni res. Iz kopije plačilnega naloga je namreč razvidno, da je bil obdolžencu izdan plačilni nalog zaradi kršitve določil šestega odstavka 25. čl. ZVCP-1 (vožnja z vozilom po cesti v nasprotju s 1. in 2. odst. navedenega člena), torej ne zaradi povzročitve prometne nesreče kot jo obravnava 134. čl. in sankcije zanjo določa 234. čl. ZVCP-1. Četudi bi ugotovilo, da je dejanje temeljnega prekrška konzumirano v prekršku povzročitve prometne nesreče, bi moralo v primeru, da bi obdolženca spoznalo za odgovornega povzročitve prometne nesreče, že izrečeno globo za temeljni prekršek upoštevati pri izreku sankcije, v nasprotnem primeru pa enako, kot je storilo glede prvega prekrška, zaradi nedokazanosti postopek zoper obdolženca za ta prekršek ustaviti. Vsekakor bi morala biti odločitev vsebovana v izreku sodbe.
pogodba o varčevanju - pogodba o modrem varčevanju - pogodbene obresti – modro varčevanje
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala, da bo povečala obrestno mero za obrestovanje pogodbenih obresti ob vsakem zaključnem pogodbenem letu v skladu s sklepom toženke o obrestnih merah, ki bo veljal ob zaključku pogodbenega leta. Pravilen je zaključek, da sklepov o obrestnih merah banke, ki tožnici obrestno mero ob zaključku pogodbenega leta znižajo, namesto zvišajo, ni mogoče upoštevati. Upoštevati pa tudi ni mogoče v promocijski brošuri navedenih obrestnih mer, ker se pogodbeni strani o tem nista dogovorili.
ZIZ člen 42, 42/3. ZPP člen 116, 140, 141, 142, 142/4, 394, 394/2, 394/3.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - vrnitev v prejšnje staje - obnovitveni razlog – zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Če je pravdni postopek pravnomočno končan, to izključuje možnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo. Trditve o nepravilni vročitvi tožbe bi toženka namreč lahko uveljavljala le s predlogom za obnovo postopka.
ZDR člen 137, 137/1. ZPIZ-1 člen 390, 390/1. ZPIZ/92 člen 125, 126.
nadomestilo plače – čakanje na ustrezno delo
Tožnica je z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pridobila pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo in pravico do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo po določbah ZPIZ/92. Ti dve pravici sta ji zagotovljeni tudi po uveljavitvi ZPIZ-1, tako da še naprej prejema nadomestilo plače skladno z odločbo in ni upravičena do nadomestila plače po 7. odst. 137. čl. ZDR, ki ureja primere, ko ni s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom določeno drugače.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni razlog – poslovodna oseba
Odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri ni naveden odpovedni razlog, ni zakonita. Sicer pa se pogodbeni stranki v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu izvršnega direktorja niti nista mogli dogovoriti za drugačne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot so določeni z ZDR, ker tožnica ni imela statusa poslovodne osebe pri toženi stranki.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK004486
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 157, 157/1. ZVCP-1 člen 132, 132/5.
postopek o prekršku - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - elektronski alkotest - psihofizično stanje - novi dokazi in dejstva - zapisnik - javna listina - smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku
Ponavljanje, da je preizkusu alkoholiziranosti nasprotoval zaradi bolečin v prsnem košu, za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno. Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je namreč razvidno, da je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca, obdolženi se je z ugotovljenim rezultatom strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal. Očitno je torej, da obdolženčevo zdravstveno stanje ni bilo takšno, da preizkusa ne bi mogel opraviti. Navedba, da alkotest ni merilna naprava ampak le indikator je sicer točna. Kot takega ga obravnava tudi ZVCP-1. Vendar pa se šteje rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ZVCP-1, za dokazan, razen v primeru, da bi preizkušanec rezultatu preizkusa oporekal.
Zmotno je obdolženčevo stališče, da policist ne more biti priča, ker da je spisal obdolžilni predlog in da v postopku nastopa kot tožilec. ZP-1 v 5. alinei prvega odstavka 67. čl. glede zaslišanja prič napotuje na smiselno uporabo določb 234. do 244. čl. ZKP. Glede na navedene zakonske določbe se za priče vabijo osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o prekršku in kršitelju ter o drugih pomembnih okoliščinah. ZKP med osebami, ki ne smejo biti zaslišane kot priča, policistov ne navaja. Kot vsaka priča, pa je bil tudi policist pred zaslišanjem opozorjen na posledice krivega pričanja. Zato zgolj okoliščina, da je policist na kraju obravnaval prekršek, ni ovira za njegovo zaslišanje.
odškodnina – nepremoženjska škoda – zakonske zamudne obresti – zamuda
Tožeča stranka ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od nepremoženjske škode šele od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ampak od nastanka zamude (oziroma skladno s tožbenim zahtevkom od kasnejšega datuma, to je od poteka 15-dnevnega roka po opominu), to je od dneva, ko je tožeča stranka na obe toženi stranki naslovila svoj odškodninski zahtevek (opomin na plačilo odškodnine).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004478
ZP-1-UPB3 člen 51. ZVCP-1 člen 132, 132/1, 132/3. ZPol člen 3, 3/1.
postopek o prekršku - udeleženec cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - zbiranje dokazov o prekršku - preizkus alkoholiziranosti - čas preizkusa - odklonitev
Glede pritožbene navedbe, da obdolženi v času, ko se je prevrnil s traktorjem, ni bil pod vplivom alkohola, ker da je alkohol užival, ko se je vrnil domov, pa je treba povedati, da je v skladu z določbo prvega odstavka 51. čl. ZP-1 prekrškovni organ po ugotovitvi pogojev za začetek postopka dolžan po uradni dolžnosti zbrati dodatna obvestila in dokaze o prekršku. Tudi ZPol v določbi 2. točke prvega odstavka 3. čl. od policistov zahteva, da preprečujejo, odkrivajo in preiskujejo prekrške ter odkrivajo in prijemajo storilce prekrškov. Policisti so opravili ogled kraja prometne nesreče in ker je bilo ugotovljeno, da je bil v prometni nesreči udeležen obdolženi, ki je bil po nesreči odpeljan domov, so mu policisti na domu na podlagi suma, da je vozil pod vplivom alkohola, odredili preizkus z alkotestom. Obdolženi je preizkus sicer opravil, vendar se z rezultatom ni strinjal, zato mu je bil odrejen preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom), ki pa ga je obdolženi odklonil. Po določbi prvega odstavka 132. čl. ZVCP-1 sme policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec prometne nesreče v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Glede na to, da je bil podan sum, da je obdolženi vozil pod vplivom alkohola, so bili policisti zaradi preiskovanja tega prekrška dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku. Razlog za časovni zamik odreditve preizkusa alkoholiziranosti in nato odreditve preizkusa z merilnikom alkohola v izdihanem zraku je bil na strani obdolženca, saj je po nesreči odšel domov. Zato se ni moč strinjati s stališčem zagovornika, da policisti niso bili upravičeni odrediti obdolžencu preizkus alkoholiziranosti.
Odškodnina po 118. čl. ZDR pomeni odmeno oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu – za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Pri odmeri odškodnine je zato treba izhajati in upoštevati kriterije v zvezi s škodo delavca, ki se ne vrne k delodajalcu in ki mu nastaja oziroma mu bo nastajala škoda po datumu zaključka delovnega razmerja. Upoštevaje okoliščine konkretnega primera – tožnikovo starost 43 let, možnost nadaljnje zaposlitve kot policist v roku enega leta in višino plače – je odškodnina v višini 15.000,00 EUR, ki pomeni približno enoletni znesek tožnikove plače, primerna.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004496
ZP-1-UPB3 člen 136. ZVCP-1 člen 132, 132/3, 132/13.
postopek o prekršku - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - strokovni pregled - elektronski alkotest - okoliščine, ki izključujejo postopek
Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb in v skladu z določbo 159. čl. ZP-1 po uradni dolžnosti, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede očitka, da je obdolženi odklonil strokovni pregled, da bi se ugotovilo, ali vozi pod vplivom alkohola, prekoračilo obdolžilni predlog in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 5. tč. prvega odstavka 155. čl. ZP-1. Iz obdolžilnega predloga predlagateljice postopka PP I. z dne 22. aprila 2009 je namreč razvidno, da je bil zoper obdolženca vložen obdolžilni predlog zaradi odklonitve preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Z dokazi kot so npr. zaslišanje priče in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom se dokazujejo navedbe v obdolžilnem predlogu, ne morejo pa ti dokazi nadomestiti (manjkajočih) navedb v obdolžilnem predlogu. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženi storil očitani prekršek s tem, da je odklonil preizkus z elektronskim alkotestom. Tak prekršek je mogoče storiti le z naklepom, da se prepreči, da bi se ugotovilo, da je kršitelj pod vplivom alkohola. Vendar pa je že iz obdolžilnega predloga razvidno, da je obdolženi v prometni nesreči utrpel lahko telesno poškodbo in sicer razpočeno rano na levem delu ustnega kota. Da je bil obdolženi v prometni nesreči poškodovan, je razvidno tudi iz izpovedi kot priče zaslišanega policista A. J.. Le-ta je namreč povedal, da je obdolženca zaradi poškodb ustnic v Zdravstveni dom v I. odpeljalo reševalno vozilo, in še, da je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled, ki pa ga je tudi odklonil. Glede na takšno stanje obdolženca je po presoji višjega sodišča obstajal objektiven vzrok zaradi katerega obdolženi ni mogel opraviti preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, v takšnem primeru pa odklanjanja preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ni mogoče razumeti kot odklonitev preizkusa v smislu določbe tretjega odstavka 132. člena ZVCP-1.
ZPP člen 180, 180/1. ZOR člen 155, 200, 200/1. OZ člen 132, 179, 179/1.
sklepčnost tožbe
Sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prva za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - izpraznitev poslovnega prostora – izpraznitveni nalog – več pravnih podlag – odpoved najemne pogodbe – sodna odpoved najemne pogodbe – zahteva za izpraznitev poslovnega prostora
Pravna podlaga je del tožbenih navedb in praviloma ne sodi v obvezno sestavino tožbenega zahtevka, vendar pa sta v skladu z ZPSPP pogoja za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora tako sodna odpoved najemne pogodbe s strani najemodajalca, kot tudi zahteva za izpraznitev poslovnega prostora.
V primeru, ko se je postopek končal iz formalnih razlogov – zaradi umika predloga – ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic. V konkretnem primeru, ko so predlagatelji tekom postopka umaknili predlog, gre za procesno situacijo v nepravdnem postopku, ki jo ZNP posebej ne ureja, je pa urejena v ZPP, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.
Ko pritožba zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava v posledici zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter za to trditev navaja razloge, je to pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
zavrnitev predloga za brezplačno pravno pomoč - poziv na predložitev pooblastila – poziv na odobritev procesnih dejanj – posledice zamude
Sklep, s katerim sodišče naloži pooblaščencu, da v roku predloži pooblastilo, se vroči vložniku pravnega sredstva in ne stranki. Sodišče ne pozove same stranke k odobritvi opravljenih procesnih dejanj.
Odvetnik je po ZPP neposredno izenačen s krivdo stranke oziroma stranka mora trpeti posledice zamude, če jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik.
tekst :
Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6.5.2009 zavrglo pritožbo tožeče stranke proti sodbi z dne 10.9.2008, ker odvetnik D. M. ni predložil pooblastila.
Proti temu sklepu je tožeča stranka podala predlog za postavitev v prejšnje stanje in tudi pritožbo proti zavrženju pritožbe. Navaja, da je odvetnik D.M. tožnika obvestil zadnji dan pritožbenega roka proti sodbi z dne 10.9.2008 in najavil pritožbo in po telefonu najavljeno pritožbo je tožnik že tedaj odobril. Sklep o zavrženju pritožbe pa je prejel tožnik 29.5.2009. Odvetnik D. M. ga ni obvestil, da je bil pozvan, da v osmih dneh predloži pooblastilo tožnika. Če bi ga, bi prišel pooblastilo podpisati. Tožnik osebno ni zakrivil, da je pritožba zavržena, saj ni vedel za sklep z dne 24.3.2009, s katerim je bil odvetnik pozvan, da predloži pooblastilo. Do tega je prišlo zaradi odvetnika. Če bi sodišče pozvalo tožnika direktno, da predloži pooblastilo, bi ta to uredil in zamude ne bi bilo. Zato predlaga postavitev v prejšnje stanje in da sodišče dovoli pritožbo. Če sodišče temu ne bi ugodilo, pa vlaga pritožbo zoper sklep z dne 6.5.2008, saj tožniku zaradi kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Domnevni pooblaščenec je vložil pritožbo brez predloženega pooblastila in torej tudi ni bil pooblaščen za vročitev sklepa z dne 24.3.2009. Ker tožnik osebno ni bil pozvan k predložitvi pooblastila ali k taki izjavi, mu je odvzeto sodelovanje pred sodiščem.
Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlaga zavrnitev pritožbe. Stroškov ne priglaša.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za postavitev v prejšnje stanje s sklepom z dne 5.8.2009. Ugotavlja, da je bil odvetnik D. M. postavljen z odločbo o BPP št. 1149/2007 le za izvajanje brezplačne pravne pomoči pred sodiščem prve stopnje. Nato je bila z odločbo BPP 164/2009 z dne 30.1.2009 prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči pred pritožbenim sodiščem zavrnjena. Zato je sodišče prve stopnje pozvalo vložnika pritožbe, to je odvetnika D.M., da predloži pooblastilo, in o tem izdalo sklep, s katerim je opozorilo, da bo sicer pritožba zavržena. Sodišče prve stopnje povzema navedbe tožnika, da je z odvetnikom na zadnji dan pritožbenega roka 29.1.2009 govoril po telefonu in da to izhaja tudi iz obrazložitve odločbe o BPP 164/2009. Prošnja je bila zavrnjena in tožnik nikoli ni trdil, da z odločitvijo o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči ni bil seznanjen. Zato je sodišče štelo, da tožnik ni bil dovolj skrben, da si v pritožbenem postopku priskrbi pooblaščenca s formalnim pooblastilom. Sodišče ugotavlja, da razlogi tožnika, da je bil v pravni zmoti, da mu bo dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni razlog, da bi mu sodišče dovolilo postavitev v prejšnje stanje in razveljavilo sklep o zavrženju pritožbe.
Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Opozarja, da je tožnik laik in da mu sodišče neupravičeno nalaga, da bi moral biti bolj skrben, ko mu je bila zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Čakal je na poziv svojega zastopnika ali na poziv sodišča. Sodišče dopušča možnost, da bi tožnik moral vedeti, da ima odvetnik pooblastilo. Tožnik o zahtevi za predložitev pooblastila ni bil obveščen, pooblastilo ni bilo predloženo in pritožba z dne 29.1.2009 je bila zavržena. Tega tožnik ni zakrivil in brez krivde mu je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče bi moralo opraviti narok po 120. členu ZPP, saj ne gre za očitno neupravičen razlog. Opozarja, da je prejel toženkin odgovor na svojo pritožbo in da je na to vlogo odgovoril po prejemu izpodbijanega sklepa, vendar že peti dan po prejemu. Sodišče pa mu ni dodelilo nobenega roka za odgovor toženki z dne 7.7.2009, ampak je izdalo izpodbijani sklep. Tožnik bi oba predlagana dokaza ponudil na naroku za vrnitev v prejšnje stanje.
Pritožbi nista utemeljeni.
Tožeča stranka je predlagala predlog za vrnitev v prejšnje stanje v vlogi z dne 11.6.2009. V predlogu predlaga, da sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, in sicer bi moralo poslati poziv za predložitev pooblastila neposredno tožniku in zato predlaga, da sodišče sklep o zavrženju pritožbe 6.5.2008 razveljavi in pritožbo odstopi pritožbenemu sodišču. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da gre pri predlogu tožnika za trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo njega pozvati, da predloži pooblastilo odvetnika D.M., ki je vložil pritožbo. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je treba sklep, s katerim sodišče naloži pooblaščencu, da v roku predloži pooblastilo (4. odstavek 98. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 130. člena prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP) vročiti vložniku pravnega sredstva in ne stranki. Sodišče torej ne pozove same stranke k odobritvi opravljenih procesnih dejanj (primerjaj komentar Galič A. Komentar ZPP, 1. knjiga, stran 407 do 409). Enako stališče je že dalj časa izoblikovano v sodni praksi (primerjaj pravno mnenje Vrhovnega sodišča, Objava pravnih mnenj št. 2/96, odločba Vrhovnega sodišča VIII Ips 210/2007). Odvetnik je tako po ZPP neposredno izenačen s krivdo stranke oziroma stranka mora trpeti posledice zamude, če jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik (Galič A., Ibidem, stran 481). Tožnik smiselno tudi trdi v obeh pritožbah, da je zaradi pravne zmote utrpel škodo. Glede vrnitve v prejšnje stanje velja načelo, da nepoznavanje prava škodi (ignorantia iuris nocet). Stranka je tako naknadno izvedela, šele po prejemu sklepa o zavrženju pritožbe, da njen odvetnik ni pravočasno predložil pooblastila, kljub temu, da ga je sodišče s sklepom z dne 24.3.2009 pozvalo. Vendar to ni razlog za postavitev v prejšnje stanje. Ne glede na to pa je treba ponoviti, kar je že ugotovilo sodišče prve stopnje, da tako iz odločbe o zavrnitvi predloga za brezplačno pravno pomoč, kot iz same vloge tožnika izhaja, da je tožnik vedel, da ga odvetnik D. M. ne zastopa. Do tedaj v postopku je namreč sodišče štelo, da je odločba o brezplačni pravni pomoči enaka pooblastilu in tega dejstva tožnik ne graja. Tudi če bi grajal to dejstvo, tedaj pride pod vprašaj njegova lastna tožba, ki jo je vložil odvetnik Ž. na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, pa je tožniku pooblastilo vmes odpovedal.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da gre za tako očiten neopravičen razlog, da sodišču prve stopnje ni treba opraviti naroka (120. člen ZPP). Sodišče prve stopnje tako ni storilo očitne absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnik v pritožbi zoper zavrnitev predloga za vzpostavitev v prejšnje stanje še navaja, da je prejel toženkin odgovor na predlog in pritožbo 15.7.2009 in da je na to vlogo odgovoril z vlogo 19.8.2009 in želel opozoriti, da mu sodišče ni dodelilo nobenega roka za odgovor toženke z dne 7.7.2009. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v spisu ni vloge tožnika z dne 19.8.2009 in tudi v popisu spisa te vloge ni najti. Zato na te navedbe ne more odgovarjati.
Ker je predlog za postavitev v prejšnje stanje sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, se tudi izkaže, da je bila vloga odvetnika D. M., ki jo je naslovil „pritožba tožeče stranke z dne 10.9.2008“, pravilno zavržena.
Zato sta obe pritožbi neutemeljeni in ju je bilo treba zavrniti (365. člen ZPP).