Ko sodišče ne more vročiti stranki sodnega pisanja na naslov, prijavljen v skladu z zakonom, bo moralo zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča (to je sodišče prve stopnje storilo); če bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče stranke, ji bo sodišče sodno pisanje vročilo na ta naslov, če pa stranke ne bo mogoče najti in bo zato izbrisana iz sodnega registra prebivalstva, ji bo na predlog nasprotne stranke postavilo začasnega zastopnika.
Evropska konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. KZ člen 25, 27, 42, 42/1, 42/1-2, 43, 43/1, 43/1-2, 47, 47/2, 47/2-2, 49, 96, 96/1, 126, 126/15, 196/1, 196/2, 252, 252/1, 252/2, 252/3, 252/4. URS člen 2, 28, 28/1. ZKP člen 18, 18/1, 20, 39, 39/1, 39/1-4, 41, 41/2, 92, 92/2, 92/2-7, 92/4, 95, 95/4, 97, 97/1, 150, 152, 155, 155/3, 155/4, 269, 269/1, 269/1-2, 307, 307/3, 340, 340/4, 357, 357/1, 357/1-4, 369/4, 370, 370/1, 370/1-3,371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-4, 384, 498, 498/1. ZOro-1 člen 10, 81, 81/1, 81/1-4. ZPol člen 3. ZPPPD člen 2. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, ki ne zahtevajo posebnega razmerja psihotropnih substanc.
neupravičen promet z mamili - nedovoljen promet z orožjem - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - časovna odmaknjenost - nekaznovanost - udeležba - sostorilstvo - pomoč - kurir - funkcionalna enakovrednost dejanj - načelo zakonitosti - ločljivost različnih kaznivih dejanj - obteževalne okoliščine - viktimizacija - obseg dejanja - škodljive posledice - odvzem predmetov - posredni dokaz - strokovno mnenje CKTP kot dokaz - nedovoljen dokaz - sojenje v nenavzočnosti - hudodelska združba - jasnost in določnost izreka
Materialni razlogi iz 2. točke 42. člena KZ za omilitev kazni morajo biti po kvaliteti in stopnji primerljivi s formalnimi razlogi iz 1. točke tega člena. Ker so ti redki, je zadržanost pri uporabi 2. točke 42. člena KZ pričakovana. Vpliv časovne odmaknjenosti na težo kaznivega dejanja je upravičen le, če so bile škodljive posledice odpravljene ali ko so izzvenele.
Po 99. členu SPZ v primeru, če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika kako drugače ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik zahteva s tožbo da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, vznemirjanje mora biti namreč protipravno, biti torej tako, ko tretji ne izkaže nobene pravice do vznemirjanja. Gre za obrambo tožene stranke, ugovor, ni potrebna nasprotna tožba.
veljavnost podpogodbe - odložni pogoj - kupoprodaja kmetijskega zemljišča - postopek prodaje - sprememba namembnosti - spremenjene okoliščine
Lokacijska informacija, na katero sta pravdni stranki čakali in do pridobitve katere je bil odložen podpis pogodb, je potrdila, da je bila sprememba namembnosti zemljišča dejansko izpeljana in je pravdnima strankama omogočila podpis glavne pogodbe, kot sta se to s predpogodbo pod odložnim pogojem zavezala
Na strani dolžnice ni prišlo do spremembe identitete pravne osebe, temveč zgolj do spremembe firme. Pravni subjekt, na katerega je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na spornih nepremičninah je tako identičen pravnemu subjektu, glede katerega je predlagana izdaja začasne odredbe (dolžnici).
Matična številka pravnega subjekta kot enolična identifikacijska številka pravne osebe namreč predstavlja ključni razlikovalni element med različnimi pravnimi subjekti, saj ostaja nespremenjena vse od vpisa pravnega subjekta v poslovni register, do njegovega izbrisa (primerjaj 46. člen Zakona o sodnem registru – ZSR), prav to številko pa kot povezovalni znak v zvezi s povzemanjem podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo določa tudi ZZK-1 (116. člen ZZK-1).
Drži, da sta razliki med izrekom izpodbijane sodbe in obtožnico podani, vendar to še ne pomeni, da gre za zatrjevani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka. Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da gre za očitni pisni pomoti, ki se ne nanašata na kako odločilno dejstvo. V zvezi z navedenim zapisom v izreku izpodbijane sodbe „zaradi delne izpolnitve obveznosti“ pa je potrebno še dodati, da se ta del zapisa nanaša na zakonsko besedilo kaznivega dejanja oziroma tako imenovani abstraktni del opisa dejanja, ki pa ni bistvena sestavina izreka sodbe.
Razlika med kaznivim dejanjem goljufije in kaznivim dejanjem poslovne goljufije je v tem, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije možno storiti le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ter da pri tem kaznivem dejanju ni potrebno, da bi storilec zasledoval goljufivi namen že od vsega začetka, torej od sklenitve posla, temveč je izvršitev dejanja možna tudi med njegovim izvajanjem.
Narava pravnih poslov in odnosov storilcem, vsaj v pretežnem številu primerov, ne nalaga dolžnosti, da bi pogodbene partnerje obveščali o finančnem in bilančnem stanju svoje gospodarske družbe oziroma podjetja, razen če posamezni gospodarski partner tega izrecno ne zahteva. Zapeljati v zmoto pri kaznivem dejanju poslovne goljufije torej lahko pomeni že samo dejstvo, da je storilec z načinom sklenitve pogodbe zagotavljal, da je posel zanesljiv, čeprav v resnici ni bil.
plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka
Ob takem stanju zadeve, ko taksa ni bila plačana, niti v roku, določenem v nalogu, niti v 15-ih dneh po pravnomočnosti sklepa o zavrženju predloga za dovolitev obročnega plačila sodne takse, je sklep sodišča prve stopnje, da se pritožba šteje za umaknjeno pravilen, saj ima podlago v 105.a čl. ZPP.
Tožniku ni uspelo dokazati, da je s tožencem sklenil posojilno pogodbo in mu določen znesek tudi izročil. Ob pomanjkanju listinskega dokaza o posojilni pogodbi, bi morali biti ostali dokazi povsem prepričljivi.
Ločitvena pravica pomeni privilegirano poplačilo upnika na določeni stvari v višini, ki jo upnik pridobi s prodajo, neplačani ostanek terjatve pa se poplačuje pod pogoji prisilne poravnave.
Zastavni upnik se lahko, tako kot vsi drugi upniki, poplača tudi iz drugega dolžnikovega premoženja. Vendar pa v takem primeru nima prednostne pravice in je njegov položaj enak položaju drugih dolžnikovih upnikov.
Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka za terjatev ločitvenega upnika, ki se poplača iz vrednosti stvari, na kateri ima upnik pravico do ločenega poplačila. Odločilna okoliščina je torej višina zneska, ki je dosežena ob prodaji premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico.
zaznamba izvršbe – nepravnomočnost sklepa o izvršbi – terjatev, izražena v SIT – terjatev, izražena v tolarjih
Ker vprašanja obstoja dolga in pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne predstavljajo podlage opravljenih vpisov, so pritožbene trditve, ki se nanašajo na izvršilni in ne zemljiškoknjižni postopek, povsem nepomembne, saj na pravilnosti izpodbijanih vpisov prav v ničemer ne vplivajo; predmet zemljiškoknjižnega postopka sta izvršena vpisa na podlagi izdanega sklepa o izvršbi, ne glede na (ne)obstoj terjatve.
OZ člen 283, 283/1, 482, 482/1, 484. ZVPot člen 1, 1/3, 18, 18/4, 20, 21.
garancija za brezhibno delovanje stvari – garancijski rok - nadomestitev izdelka – odškodninski zahtevek – protivrednost nove stvari - nadomestna izpolnitev
Določbe 4. poglavja ZVPot (garancija za brezhibno delovanje stvari) so kogentne narave, saj pravic, ki po tem zakonu pripadajo potrošniku kot tudi drugim osebam, torej tudi fizičnim osebam, ki opravljajo pridobitno dejavnost na trgu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti.
Kupec ima pravico zahtevati brezplačno nadomestitev okvarjenega izdelka z enakim novim in brezhibnim izdelkom. Vendar pa v primeru, da prodajalec te obveznosti ne izpolni, kupec nima pravice do odškodninskega zahtevka v protivrednosti enake nove brezhibne stvari. Zaradi okvare stvari v garancijskem roku ima kupec zgolj zahtevke iz naslova garancije, saj posebna pravila o garanciji tudi glede zahtevkov izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Nadomestna izpolnitev pa je, po določbah OZ, mogoča zgolj v primeru sporazuma upnika in dolžnika.
sodne takse za pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe – umik pritožbe
Del ZST je Taksna tarifa, v kateri so pod točko 3. Pravna sredstva navedena tista pravna sredstva zoper posamezne odločbe sodišča prve stopnje, za katere je predpisano plačilo sodne takse. Vendar pa v Taksni tarifi ni predpisano plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, da se šteje pritožba za umaknjeno. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ne gre za pravno praznino, ki bi jo sodišče zapolnilo z analogijo. Gre namreč za pritožbo zoper sklep, ki ga je sodišče izdalo prav zato, ker stranka ni plačala sodne takse za pritožbo zoper neko drugo odločbo.
Posledica določitve določenega dejstva za odložni pogoj je, da opisani učinek pogodbe ne nastopi takrat, ko so izpolnjene (splošne in posebne) zakonske predpostavke za sklenitev pogodbe, temveč šele, ko in če to dejstvo nastopi oziroma nastane.
objava popravka – pogoji za objavo popravka - prizadetost pravice ali interesov
Eden od pogojev za objavo popravka je tudi prizadetost pravice ali interesov vlagatelja zahteve z obvestilom. Zgolj s pavšalno navedbo, da je bilo s člankom poseženo v ugled in dobro ime tožnice, pa ni pojasnjeno, ali je dejansko bila prizadeta njena pravica ali interes.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – rok – prisilna hospitalizacija
Pri pridržani osebi so bile ugotovljene motnje, ki zmanjšujejo njeno kritičnost tudi pri vsakdanjih opravilih oziroma je bila ugotovljena pri pacientki kognitivna motnja v posledici njene duševne bolezni, pri njej je spremenjena presoja in ni sposobna predvideti vseh posledic. Ravno zaradi te motnje je v konkretnem primeru prišlo do ogrožanja same pacientke in tudi njene okolice.
V primeru, ko je rok določen do nekega datuma, je navedeni datum v sam rok vključen.
Tudi po določbah ZPP pred novelo ZPP-D je veljal princip substanciranega prerekanja.
Velja, da mora biti obveznost izpolnjena upniku, lahko pa tudi osebi, ki jo določi sam upnik. V takem primeru izpolnitev tretji osebi, ki jo določi sam upnik, dejansko predstavlja izpolnitev upniku.
V konkretni zadevi torej sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve določb drugega odstavka 362. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ. Drugostopenjsko sodišče v napotkih svojega sklepa opr. št. I Ip ... z dne 14.05.2009, prvostopenjskemu sodišču ni naložilo nove oprave razdelitvenega naroka.
Terjatve prednostnih upnikov iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, se namreč lahko poplačajo iz kupnine le, če so bile priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom (drugi odstavek člena 197 ZIZ).
Tožba s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov je sklepčna že na podlagi navedbe, da tožena stranka tožniku pred podajo odpovedi ni omogočila zagovora.