V primeru, ko stranka zatrjuje, da ji je bila prodana stvar, na kateri ima nekdo tretji pravico, ki zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico (pravna napaka), so sankcije posebej urejene v 510. členu ZOR. Določeno je, da lahko stranka zahteva, naj se pogodba razdre ali naj se kupnina sorazmerno zniža. Oboje lahko stranka doseže le z oblikovalno tožbo. Ker je bila ta že vložena pred drugim sodiščem in je odločitev o tem, ali sta toženki dolžni plačati še 25.838,98 EUR, odvisna od odločitve, ali je pogodba v delu, v katerem toženkama nalaga plačilo tega zneska, veljavna ali ne, je rešitev tega vprašanja predhodnega značaja in je sodišče po 13. členu ZPP glede odločitve o predhodnem vprašanju vezano na že pravnomočno odločitev sodišča.
OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 20. ZVCP člen 23, 108. ZPP člen 8, 243.
odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izključna krivda enega imetnika
Ob ugotovitvi, da je za nezgodo izključno odgovoren drugi tožnik kot zavarovanec tožene stranke iz naslova obveznega zavarovanja, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti.
napačen pravni pouk – rok za odgovor na tožbo - motenje posesti – zamudna sodba
Pravni pouk sodišča prve stopnje glede odgovora na tožbo je bil napačen, zaradi napačnega opozorila pa ni mogoče šteti, da tožena stranka ni pravočasno odgovorila na tožbo. Tožena stranka je namreč na tožbo odgovorila v skladu s strani sodišča prve stopnje postavljenim rokom.
leasing pogodba – prodaja na obroke – zastaranje – pričetek teka zastaralnega roka
Kadar je v leasing pogodbi, za katero se uporabljajo določila prodaje na obroke, dogovorjeno, da ima leasingodajalec možnost ob neplačilu posameznih obrokov terjati takojšnje plačilo vseh zapadlih obrokov, prične zastaralni rok ob nadaljnjem neplačevanju obrokov teči od trenutka, ko bi leasingojemalec lahko zahteval plačilo celotne obveznosti.
Neizbrani kandidat lahko v sodnem postopku uveljavlja le odškodninski zahtevek zaradi diskriminacije, pri čemer se ne zahteva, da predhodno doseže razveljavitev razpisa. Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala razveljavitev razpisa in sklepa o izbiri ter izvedbo sistemizacije pri toženi stranki skladno z zakonodajo, ne pa plačila odškodnine, tako da se njena tožba zavrže.
glavni vpisi – zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pravni interes za zaznambo po pravnomočno končanem sporu – učinki zaznambe spora – vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora – zemljiškoknjižni postopek – odločanje o vpisih – stanje zemljiške knjige ob vpisu
Določilo 79. člena ZZK-1 ne omogoča razlage, po kateri zemljiškoknjižno sodišče ne bi več moglo zaznamovati spora, ki je bil že pravnomočno končan, če je bila zaznamba spora predlagana pravočasno hkrati z vložitvijo tožbe. Pravni interes predlagatelja za takšno zaznambo je namreč v vknjižbi pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – odpoved dediščini pod vplivom zmote, sile ali zvijače
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim tudi dejstva o tem, ali se je nekdo odpovedal dediščini ali ne.
ZZK-1, člen 177, 177/2-3, 181, 181/3. ZLNDL člen 4. ZGO-1 člen 211, 212.
odpis nepremičnine – prenos vpisov v zemljiški knjigi – zemljiškoknjižni vložek - javno dobro – grajeno javno dobro – lastninjenje nepremičnin – javne ceste
Če lastnik predlaga odpis nepremičnine iz enega vložka in pripis k drugemu vložku ali pa vpis v nov vložek, se v nov vložek prenesejo vsi vpisi, ki se nanašajo na to nepremičnino. V nov vložek se zato prenesejo vsi pomožni in vsi glavni vpisi, torej tudi zaznambe pri posameznih nepremičninah, da imajo status javnega dobra. Takšna rešitev je logična, saj zemljiškoknjižni vložek ni samostojen predmet stvarnih pravic, ampak le tehnika vodenja zemljiške knjige.
Opredelitev določene nepremičnine kot javno dobro ne pomeni, da je nepremičnina v neki posebni javni lasti, ampak, da je predmet lastninske pravice, ki pa je omejena z vsakemu pristoječo pravico splošne rabe.
terjatev iz delovnega razmerja – samostojni podjetnik – izbris iz registra
Obveznosti samostojnega podjetnika v celoti ugasnejo s prenehanjem tega statusa, tako da so iztožljive le tiste terjatve, ki so osebne narave in ki se ne nanašajo na poslovno dejavnost, ki preneha delovati in je izbrisana iz registra, le v primeru prenehanja statusa samostojnega podjetnika zaradi stečaja podjetnika. Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije pa je – kot v konkretnem primeru – možen tudi na drugih pravnih podlagah, na primer po prijavi prenehanja opravljanja dejavnosti s strani samostojnega podjetnika ali po uradni odločbi izdane odločbe s strani AJPES-a, ki nimajo enakih posledic kot stečajni postopek, ampak podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti, tudi iz poslovanja s. p., z vsem svojim premoženjem.
Tožnik je poravnal obveznosti prvotoženca in nakazoval denar tretjetoženki v času odsotnosti njenega očeta zaradi dogovora, da bo denar dobil vrnjen, s čimer je nastala posojilna pogodba, zato ugovor tožene stranke, da gre za primer iz 1. odstavka 191. člena OZ, ni utemeljen.
Ker toženec ni prišel na narok, na katerega je bil pravočasno in pravilno vabljen, tožnik pa je soglašal z domnevo umika tožbe, je odločitev o delni ustavitvi postopka pravilna.
ZOR člen 219. OZ člen 55, 58, 198. ZZZDR člen 52, 52/3. ZN člen 47.
uporaba skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine - prikrajšanje - dogovor zakoncev o upravljanju skupnega premoženja
Tožnik ni bil izključen iz souporabe solastne stvari, saj poslovnega prostora ni imel nikoli v uporabi. Od nakupa ga je na podlagi dogovora uporabljala toženka. Če so se razmere spremenile in je odstopil od dogovora, bi moral v primeru, da se s toženko nista mogla sama dogovoriti za drugačen način uporabe skupnega premoženja, predlagati, da se način uporabe uredi v nepravdnem postopku. Samo zato, ker sam določene stvari, ki spada v skupno premoženje, ni uporabljal, pa še ne more zahtevati plačila uporabnine.
zaznamba spora – derivativna pridobitev stvarne pravice – originarna pridobitev stvarne pravice
Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi vložene tožbe proti imetniku vknjižene lastninske pravice, če ta uveljavlja, da je pravico, v tem primeru služnostno pravico, pridobil na izviren način.
ZOR člen 194, 194/2. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/5.
odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - odškodnina osebi, ki jo je umrli preživljal – višina odškodnine zaradi izgubljenega preživljanja - dejansko preživljanje – potrebe preživljanca – zmožnosti preživljalca
Osebam, ki jih je umrli preživljal, gre odškodnina v višini dejanskega pričakovanega preživljanja, ne pa preživljanja v skladu s potrebami preživljanca in zmožnostmi preživljalca.
motenje posesti – izvrševanje posesti – elementi posesti
Pri posesti gre za takšno razmerje subjekta do stvari, da le-ta stvar rabi, jo uživa ali z njo razpolaga, pri čemer mora biti to razmerje oziroma prostorski odnos do stvari tudi navzven viden na podlagi konkretnih ravnanj posameznika. Prav navedenih okoliščin pa tožnica ni dokazala.
dogovor o ari v predpogodbi – utrditev pogodbene obveznosti strank - zamuda upnika – upniška zamuda – položitev stvari pri sodišču – učinek položitve stvari pri sodišču
Dogovor o ari je ob sklenitvi predpogodbe dopusten, pri čemer je ara dana za utrditev pogodbene obveznosti strank, ki je glede na namen predpogodbe kasnejša sklenitev glavne pogodbe.
Za presojo utemeljenosti obrestnega dela zahtevka ni pomembno, ali je pritožnik položil denar pri sodišču. Učinek položitve pri sodišču je, da je dolžnik s položitvijo dolgovane stvari prost obveznosti, medtem ko njegova zamuda in s tem tek zamudnih obresti preneha že z morebitnim predhodnim nastopom upnikove zamude.
ZPP člen 11, 262, 262/2, 286, 286/1, 286b. ZPP-D člen 130, 130/1, 130/2, 130/3.
navajanje dejstev in predlaganje dokazov – prekluzija
Pravilo o prekluziji je konkretizacija temeljnega načela hitrosti in ekonomičnosti postopka in prepovedi zlorabe procesnih pravic iz 11. člena ZPP ter ga je treba v skladu s tem načelnim izhodiščem tudi pravno razlagati.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0056844
ZIZ člen 64, 65, 65/3. SPZ člen 8, 271/2.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - sklep o ugovoru - lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica na stavbi - superficies solo cedit - stavbna pravica
Ker stavbne pravice (niti morebiti kakšne druge pravice, ki bi tožniku dajala lastninsko pravico na stavbi) tožnik ni izkazal, njegov tožbeni zahtevek, s katerim zahteva nedopustnost izvršbe na stavbi (brez dela parcele), ne more biti utemeljen.
Tretji lahko izvršbo prepreči, če ima takšno pravico, ki bi tretjemu tudi v primeru, če bi dolžnik sam odtujil to stvar in s tem posegel v pravni položaj tretjega, temu dala možnost, da bi odtujitev preprečil