Zakona o zdravniški službi člen 42. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike člen 66, 69, 69/3, 69/4.
plača – dodatek k plači – obvezna prisotnost na delu – nočno delo – nedeljsko delo
Tožnik ni upravičen do višjega plačila za delo v posebnih delovnih pogojih, saj mu je tožena stranka utemeljeno za vsako uro obvezne prisotnosti obračunala in izplačala 90 % urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero je opravljal dežurstvo, za vsako uro obvezne prisotnosti ponoči, ob nedeljah in praznikih pa še dodatek od iste osnove. Osnova za izračun dodatkov za nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih je osnovna plača zdravnika le v primeru, ko opravlja delo v teh posebnih pogojih, kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti (kot v konkretnem primeru) ob praznikih, nedeljah in ponoči pa je osnova za izračun enakih dodatkov urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
odgovornost odvetnika – kršitev pogodbene obveznosti – poslovna odškodninska odgovornost – zavarovanje odvetniške odgovornosti - zastaranje – začetek teka zastaranja
Glede na posebnost mandatnega razmerja med naročnikom (stranko) in prevzemnikom (odvetnikom), tudi pri poslovnih odškodninskih terjatvah za škodo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, ni mogoče sprejeti stališča, da začne vedno zastaranje teči prvi dan, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati izpolnitev; odločilnejša je okoliščina, kdaj je oškodovanec lahko ob potrebni skrbnosti ugotovil, da mu je nastala škoda zaradi ravnanj prevzemnika posla, ki niso bila v skladu z dogovorjeno skrbnostjo in zato predstavljajo kršitev pogodbenih obveznosti.
povzročitev škode – protipravnost – vzročna zveza – namen kršenega predpisa – kršitev varnostnih predpisov – hranilno kreditne služba – poslovanje hranilno kreditnih služb – jamstvo za hranilne vloge – jamstvo ustanoviteljic hranilnokreditne službe– naloge Banke Slovenije – opustitev bonitetnega nadzora Banke Slovenije
Tudi kadar je očitano ravnanje opustitev predpisane skrbnosti, je treba ugotoviti, katero posledico je želel preprečiti kršen predpis, ki je skrbnost naslovniku norme nalagal. Namen ZBS (ki ni predpis varnostne/varstvene narave) je sicer bil preprečiti insolventnost finančnih institucij oziroma zagotoviti varstvo prihrankov. Vendar je ZBS Banko Slovenije (pred uveljavitvijo ZBan) obvezoval le do bank in hranilnic. Očitek opustitve izvajanja določb ZHKS bi tožnik lahko uveljavljal kvečjemu v razmerju do ustanoviteljev, ki so bili odgovorni za poslovanje hranilnokreditnih služb.
pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov – čas odločanja – časovna veljavnost sprememb SZ-1
V prehodnih in končnih določbah Zakon o spremembah in dopolnitvah SZ-1 ni nobenega določila, ki bi določal, da se v zadevah, ki so bile sprožene pred uveljavitvijo sprememb, uporabljajo prejšnje določbe (tako kot je to določal SZ-1 v 193. členu). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je pri odločanju te zadeve uporabilo določilo novega 2. odst. 32. člena SZ-1.
domneva umika tožbe – izostanek z naroka obeh strank
Razpisana je bila glavna obravnava, ki ni bila prva, bi se pa postopek zaradi spremembe sodnice na njej moral začeti znova. Na glavno obravnavo ni pristopila nobena od strank. Procesna situacija utemeljuje fikcijo umika tožbe, ker zaradi neizvedenega dokaznega postopka izdaja sodba na podlagi spisa ni možna.
ZJU člen 194, 195, 195/1, 195/4. ZObr člen 30. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 58, 58/17. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec – vojak – imenovanje v naziv – plača – količnik za določitev plače
Tožnik, ki je bil predhodno na dolžnosti z izhodiščnim količnikom 4,20, je bil zakonito preveden oziroma imenovan v naziv „major“, ki predstavlja naziv 5. stopnje, za katerega je določen količnik 4,80. Hkrati je bil zakonito imenovan na novo formacijsko dolžnost, za katero je predpisan izhodiščni količnik 4,80. Poleg tega je zakonita odločba, s katero ga je tožena stranka glede na novo formacijsko dolžnost, razporedila v plačni razred s količnikom 5,30, ker je tožnik obdržal količnik za določitev osnovne plače, pridobljen z napredovanjem – torej osnovni količnik, ker je bil višji od izhodiščnega količnika. Do višjega količnika ni upravičen, ker sodi med višje upravne delavce, za katere ne velja določba, po kateri zaposleni, ki je razporejen na drugo delovno mesto v isti ali nižji tarifni skupini v istem ali drugem organu, obdrži število plačnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu.
konkurenčna prepoved - pravočasnost - seznanitev s kršitvijo
Delodajalec lahko od delavca zahteva povrnitev škode, nastale s kršitvijo konkurenčne prepovedi, v roku treh mesecev od seznanitve z opravljanjem dela ali sklenitvijo posla (37/2 člen ZDR). Ker je tožeča stranka vsaj že aprila 2007 vedela za toženčevo dejavnost, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, vložen dne 31. 12. 2007, utemeljeno zavrnilo.
zaznamba sklepa o izvršbi - učinek zaznambe izvršbe - vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnini, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če pa je upnik hipoteko pridobil že prej, ko je bila torej v njegovo korist že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom.
Bolnikovo odklanjanje zdravljenja je mogoče ignorirati samo v primeru, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede zdravljenja. Če to sposobnost ima, je njegova zavrnitev zdravljenja za zdravnika pravno zavezujoča, pa četudi bo zato ogroženo njegovo življenje in zdravje.
Tudi povzročanje hude škode lastnemu zdravju, ki je v vzročni zvezi z ugotovljeno duševno boleznijo in potrebe po zdravljenju (kar je predvsem medicinska odločitev), ne opravičuje zadrževanje bolnika na zaprtem oddelku, kadar je nevarnost povzročanja hude škode lastnemu zdravju mogoče preprečiti z milejšimi ukrepi. Sodišče mora ekzaktno ugotoviti, kateri so tisti nujno potrebni ukrepi, ki jih razen na zaprtem oddelku, sicer ni mogoče izvajati.
predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – zavrženje predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
2. odstavek 235. člena ZZK-1 sodišču nalaga, da že v predhodnem preizkusu zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če predlagatelj zahteva le vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ne da bi hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, ali če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen pred predlogom za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056828
ZD člen 25, 25/2, 126, 126-4, 127, 127/3, 138, 138/1, 138/2, 163, 165, 213, 213/4. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota – uporaba določb ZPP
Trditve o dedni nevrednosti bi pritožnika lahko podala že v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker ne pojasnita, čemu tega nista storila oziroma ne zatrjujeta nobenih okoliščin, ob katerih bi bilo uveljavljanje pritožbenih novot dopustno, so te trditve kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevne, saj pritožnika v tem pogledu zatrjujeta zgolj dejstva (domnevno dedno nevrednost oporočne dedinje) in ne uveljavljata kakšnih pravic.
ZUreP-1 člen 105, 105/3. ZKZ člen 2. ZZK-1 člen 1, 1/1.
razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - status zemljišča pred razlastitvijo - dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka - višina odškodnine
Poleg strokovnih standardov se pri določitvi odškodnine upoštevata tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – podedovano premoženje – deleži na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju deležev pravdnih strank na skupnem premoženju je treba poleg splošnega enakega doprinosa strank k skupnemu premoženju upoštevati tudi prispevek toženca v obliki njegovega prispevka s posebnim premoženjem, to je vrednostjo podedovanega dela nepremičnine.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – bodoče telesne bolečine – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Odškodnino za bolečine, ki se bodo po mnenju izvedenca še manifestirale v bodoče, je potrebno odmeriti v okviru postavke odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če zmanjšanje življenjskih aktivnosti pri oškodovancu objektivni ni podano.
ZOR člen 194, 194/2. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/5.
odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - odškodnina osebi, ki jo je umrli preživljal – višina odškodnine zaradi izgubljenega preživljanja - dejansko preživljanje – potrebe preživljanca – zmožnosti preživljalca
Osebam, ki jih je umrli preživljal, gre odškodnina v višini dejanskega pričakovanega preživljanja, ne pa preživljanja v skladu s potrebami preživljanca in zmožnostmi preživljalca.
nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka – predlog za nadaljevanje postopka
Za vprašanje, ali je upnik dolžan predlagati nadaljevanje postopka, je treba uporabiti določbe ZPP. Za nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi stečajnega postopka, tako ni potreben predlog upnika, kar pomeni, da upnik tudi ne more biti prekludiran, če v roku 15 dni od prejema napotitvenega sklepa ni predlagal nadaljevanja že začetega postopka.
leasing pogodba – prodaja na obroke – zastaranje – pričetek teka zastaralnega roka
Kadar je v leasing pogodbi, za katero se uporabljajo določila prodaje na obroke, dogovorjeno, da ima leasingodajalec možnost ob neplačilu posameznih obrokov terjati takojšnje plačilo vseh zapadlih obrokov, prične zastaralni rok ob nadaljnjem neplačevanju obrokov teči od trenutka, ko bi leasingojemalec lahko zahteval plačilo celotne obveznosti.
napačen pravni pouk – rok za odgovor na tožbo - motenje posesti – zamudna sodba
Pravni pouk sodišča prve stopnje glede odgovora na tožbo je bil napačen, zaradi napačnega opozorila pa ni mogoče šteti, da tožena stranka ni pravočasno odgovorila na tožbo. Tožena stranka je namreč na tožbo odgovorila v skladu s strani sodišča prve stopnje postavljenim rokom.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
valorizacija plačanega dela odškodnine – odmera pravične denarne odškodnine – pravica do izjave
V pravdnem postopku mora res biti vsaki stranki zagotovljena pravica, da se izjavi, tej pravici pa ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih tudi opredeli. Vendar dolžnost sodišča, da se opredeli, velja le, če so navedbe dopustne in za odločitev relevantne ter če niso očitno neutemeljene. Sklicevanje na odločbe sodišč, ki ne obravnavajo identičnega dejanskega stanja, ne more predstavljati navedb, ki bi bile za odločitev bistvenega pomena.
Valorizacija pomeni uporabo materialnega prava, kar pomeni, da lahko sodišče valorizira že plačani del odškodnine po uradni dolžnosti.