Ker se je vprašanje obstoja škodnega dogodka izpostavilo šele po prejemu izvedeniškega mnenja, je ugovor neobstoja škodnega dogodka pravočasen, saj ga tožena stranka pred tem ni mogla argumentirano ugovarjati (4. odst. 286. člena ZPP).
bistvena kršitev določb postopka – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve postopka, ker ni zaslišalo vseh predlaganih prič, je pa – ker bi izvedba dodatnih dokazov lahko pripeljali do drugačne odločitve – zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
identifikacijski znak zemljiške parcele – oznaka nepremičnine – zemljiškoknjižni podatki - vpis v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za glavni vpis – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Za vpis v zemljiško knjigo zadošča že identifikacijski znak, zato ni potrebno, da bi listina obsegala tudi druge podatke o nepremičninah. Listina, ki jo je predložila predlagateljica za vpis nepremičnine, ni označena z identifikacijskim znakom, iz vpogleda v zemljiško knjigo pa izhaja, da je na nepremični vzpostavljena etažna lastnina, zato bi kupoprodajna pogodba, ki je bila sklenjena 22. 10. 2007, morala vsebovati zemljiškoknjižne podatke, ki so zakonska podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Ob upoštevanju okoliščine, da je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, je prvostopenjsko sodišče v skladu z določilom 2. odst. 45. člena ZIZ ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi predložilo zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo.
V primeru, ko stranka zatrjuje, da ji je bila prodana stvar, na kateri ima nekdo tretji pravico, ki zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico (pravna napaka), so sankcije posebej urejene v 510. členu ZOR. Določeno je, da lahko stranka zahteva, naj se pogodba razdre ali naj se kupnina sorazmerno zniža. Oboje lahko stranka doseže le z oblikovalno tožbo. Ker je bila ta že vložena pred drugim sodiščem in je odločitev o tem, ali sta toženki dolžni plačati še 25.838,98 EUR, odvisna od odločitve, ali je pogodba v delu, v katerem toženkama nalaga plačilo tega zneska, veljavna ali ne, je rešitev tega vprašanja predhodnega značaja in je sodišče po 13. členu ZPP glede odločitve o predhodnem vprašanju vezano na že pravnomočno odločitev sodišča.
OZ člen 131, 131/1, 154, 154/1, 154/2, 965, 965/1. ZOZP člen 20. ZVCP člen 23, 108. ZPP člen 8, 243.
odškodninska odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izključna krivda enega imetnika
Ob ugotovitvi, da je za nezgodo izključno odgovoren drugi tožnik kot zavarovanec tožene stranke iz naslova obveznega zavarovanja, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti.
ZJU člen 194, 195, 195/1, 195/4. ZObr člen 30. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 58, 58/17. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec – vojak – imenovanje v naziv – plača – količnik za določitev plače
Tožnik, ki je bil predhodno na dolžnosti z izhodiščnim količnikom 4,20, je bil zakonito preveden oziroma imenovan v naziv „major“, ki predstavlja naziv 5. stopnje, za katerega je določen količnik 4,80. Hkrati je bil zakonito imenovan na novo formacijsko dolžnost, za katero je predpisan izhodiščni količnik 4,80. Poleg tega je zakonita odločba, s katero ga je tožena stranka glede na novo formacijsko dolžnost, razporedila v plačni razred s količnikom 5,30, ker je tožnik obdržal količnik za določitev osnovne plače, pridobljen z napredovanjem – torej osnovni količnik, ker je bil višji od izhodiščnega količnika. Do višjega količnika ni upravičen, ker sodi med višje upravne delavce, za katere ne velja določba, po kateri zaposleni, ki je razporejen na drugo delovno mesto v isti ali nižji tarifni skupini v istem ali drugem organu, obdrži število plačnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu.
ZOR člen 25, 25/2, 210, 277, 361, 371, 378, 378/1, 378/1-1, 759. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 355, 1060. ZPP člen 433, 458, 458/1.
zastaranje - splošni zastaralni rok - prepoved ultra alterum tantum - zakonske zamudne obresti - neupravičena obogatitev - čas, ki je potreben za zastaranje - naročilo - enoletni zastaralni rok - položaj upravnika - upravnik - upravljanje večstanovanjske hiše - terjatve upravnika
Pred uveljavitvijo OZ so v enem letu zastarale tiste terjatve upravnikov, ki so po svoji izvirni vsebini predstavljale terjatev iz 1. tč. 1. odst. 378. čl. ZOR, ob nadaljnjem pogoju, da jih je izvedel sam upravnik in je torej šlo za njegovo lastno terjatev. Sicer je za upravnikove terjatve iz naslova pogodbenih storitev (759. čl. ZOR) ter neupravičene obogatitve (210. čl. ZOR) veljal petletni zastaralni rok (371. čl. ZOR).
Ne glede na dejstvo, da je tožena stranka prvo vlogo vložila na sodišče po uveljavitvi ZST-1, se pri odmeri sodne takse za pritožbo upoštevajo določbe ZST, ker se je postopek začel še v času veljavnosti tega zakona, ko je bila vložena tožba.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – odpoved dediščini pod vplivom zmote, sile ali zvijače
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim tudi dejstva o tem, ali se je nekdo odpovedal dediščini ali ne.
Neizbrani kandidat lahko v sodnem postopku uveljavlja le odškodninski zahtevek zaradi diskriminacije, pri čemer se ne zahteva, da predhodno doseže razveljavitev razpisa. Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala razveljavitev razpisa in sklepa o izbiri ter izvedbo sistemizacije pri toženi stranki skladno z zakonodajo, ne pa plačila odškodnine, tako da se njena tožba zavrže.
ZUreP-1 člen 105, 105/3. ZKZ člen 2. ZZK-1 člen 1, 1/1.
razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - status zemljišča pred razlastitvijo - dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka - višina odškodnine
Poleg strokovnih standardov se pri določitvi odškodnine upoštevata tudi namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev, kakor tudi dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka.
pasivna legitimacija za preklic izjave - nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja – neznani izjavitelj – anonimni vir – posredovalec informacije
Glede na to, da se toženi v pismu, ki ga je objavil v časopisu M., sklicuje, da je sporno izjavo podal NN, je po mnenju sodišča druge stopnje lahko nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša obravnavani civilni spor, tisti, ki je informacijo posredoval javnosti.
tekst :
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču v nov postopek.
Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do sporne vsebine žaljive trditve o dejstvih in ocenilo, da je izjava objavljena v 26. številki revije M. z dne 24.6.2006, da tožnik D. S. ni šel v M. kot dopisnik, ampak je bil vodja jugoslovanske obveščevalne službe, žaljiva in posega v tožnikovo osebno dostojanstvo, ki vključuje tudi pravico do časti in ugleda (34. člen Ustave RS). V nadaljevanju je ugotovilo, da iz teksta jasno sledi, da je toženi zapisal izjavo tretje osebe, zato v tej pravdi ni pasivno legitimiran za preklic izjave. Tožba je nesklepčna, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki graja materialnopravno zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da od razširjevalca lažnih trditev ni mogoče zahtevati preklica izjave. V obrazložitvi navaja, da je škodo, ki jo napravi tisti, ki kleveta, mogoče odpraviti le z odstranitvijo takšnih trditev.
Pritožba je utemeljena.
Glede na to, da se toženi v pismu, ki ga je objavil v časopisu M., sklicuje, da je sporno izjavo podal NN, je po mnenju sodišča druge stopnje lahko nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša obravnavani civilni spor tisti, ki je informacijo posredoval javnosti. Drugačno stališče bi namreč pripeljalo do tega, da bi se vsakdo skliceval na anonimne vire in se izognil odgovornosti za posege v osebno dostojanstvo drugih ljudi.
Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni izvajalo dokazov v zvezi z neresničnimi in nedokazanimi žaljivimi trditvami o tožniku, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, da ob pravilni uporabi materialnega prava izvede predlagane dokaze v nakazani smeri ter jih oceni in nato odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka (355. člen ZPP).
Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.
ZZK-1, člen 177, 177/2-3, 181, 181/3. ZLNDL člen 4. ZGO-1 člen 211, 212.
odpis nepremičnine – prenos vpisov v zemljiški knjigi – zemljiškoknjižni vložek - javno dobro – grajeno javno dobro – lastninjenje nepremičnin – javne ceste
Če lastnik predlaga odpis nepremičnine iz enega vložka in pripis k drugemu vložku ali pa vpis v nov vložek, se v nov vložek prenesejo vsi vpisi, ki se nanašajo na to nepremičnino. V nov vložek se zato prenesejo vsi pomožni in vsi glavni vpisi, torej tudi zaznambe pri posameznih nepremičninah, da imajo status javnega dobra. Takšna rešitev je logična, saj zemljiškoknjižni vložek ni samostojen predmet stvarnih pravic, ampak le tehnika vodenja zemljiške knjige.
Opredelitev določene nepremičnine kot javno dobro ne pomeni, da je nepremičnina v neki posebni javni lasti, ampak, da je predmet lastninske pravice, ki pa je omejena z vsakemu pristoječo pravico splošne rabe.
terjatev iz delovnega razmerja – samostojni podjetnik – izbris iz registra
Obveznosti samostojnega podjetnika v celoti ugasnejo s prenehanjem tega statusa, tako da so iztožljive le tiste terjatve, ki so osebne narave in ki se ne nanašajo na poslovno dejavnost, ki preneha delovati in je izbrisana iz registra, le v primeru prenehanja statusa samostojnega podjetnika zaradi stečaja podjetnika. Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije pa je – kot v konkretnem primeru – možen tudi na drugih pravnih podlagah, na primer po prijavi prenehanja opravljanja dejavnosti s strani samostojnega podjetnika ali po uradni odločbi izdane odločbe s strani AJPES-a, ki nimajo enakih posledic kot stečajni postopek, ampak podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti, tudi iz poslovanja s. p., z vsem svojim premoženjem.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
valorizacija plačanega dela odškodnine – odmera pravične denarne odškodnine – pravica do izjave
V pravdnem postopku mora res biti vsaki stranki zagotovljena pravica, da se izjavi, tej pravici pa ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih tudi opredeli. Vendar dolžnost sodišča, da se opredeli, velja le, če so navedbe dopustne in za odločitev relevantne ter če niso očitno neutemeljene. Sklicevanje na odločbe sodišč, ki ne obravnavajo identičnega dejanskega stanja, ne more predstavljati navedb, ki bi bile za odločitev bistvenega pomena.
Valorizacija pomeni uporabo materialnega prava, kar pomeni, da lahko sodišče valorizira že plačani del odškodnine po uradni dolžnosti.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056828
ZD člen 25, 25/2, 126, 126-4, 127, 127/3, 138, 138/1, 138/2, 163, 165, 213, 213/4. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota – uporaba določb ZPP
Trditve o dedni nevrednosti bi pritožnika lahko podala že v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker ne pojasnita, čemu tega nista storila oziroma ne zatrjujeta nobenih okoliščin, ob katerih bi bilo uveljavljanje pritožbenih novot dopustno, so te trditve kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevne, saj pritožnika v tem pogledu zatrjujeta zgolj dejstva (domnevno dedno nevrednost oporočne dedinje) in ne uveljavljata kakšnih pravic.