identifikacijski znak zemljiške parcele – oznaka nepremičnine – zemljiškoknjižni podatki - vpis v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za glavni vpis – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Za vpis v zemljiško knjigo zadošča že identifikacijski znak, zato ni potrebno, da bi listina obsegala tudi druge podatke o nepremičninah. Listina, ki jo je predložila predlagateljica za vpis nepremičnine, ni označena z identifikacijskim znakom, iz vpogleda v zemljiško knjigo pa izhaja, da je na nepremični vzpostavljena etažna lastnina, zato bi kupoprodajna pogodba, ki je bila sklenjena 22. 10. 2007, morala vsebovati zemljiškoknjižne podatke, ki so zakonska podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
bistvena kršitev določb postopka – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve postopka, ker ni zaslišalo vseh predlaganih prič, je pa – ker bi izvedba dodatnih dokazov lahko pripeljali do drugačne odločitve – zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
spor zaradi motenja posesti– sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – kršitev cestnih predpisov – uporaba cestišča – cestišče v zasebni lasti
Napačno je stališče, da so vozniki, ki so vozili preko rumene črte, kršili cestnoprometne predpise in zato tožeča stranka do posestnega varstva v tem delu ne more biti upravičena. Prometno ureditev na cesti namreč določi njen upravljalec, kar so v konkretnem primeru vsi solastniki. Ker med solastniki spornega cestišča, ki je v zasebni lasti, ni bil dosežen dogovor, da je območje, ki se nahaja za rumeno črto namenjeno izključno pešcem (in ob izostanku ustrezne signalizacije), je očitek tožene stranke o protipravni uporabi spornega zemljišča v nasprotju z določili cestnih predpisov povsem neutemeljen.
Varstvo posesti pomeni predvsem varstvo pred samovoljnim nasilnim uveljavljanjem pravic in hkrati tudi sankcijo, saj je cilj posestnega varstva, da ostane samovolja brez želenega rezultata.
konkurenčna prepoved - pravočasnost - seznanitev s kršitvijo
Delodajalec lahko od delavca zahteva povrnitev škode, nastale s kršitvijo konkurenčne prepovedi, v roku treh mesecev od seznanitve z opravljanjem dela ali sklenitvijo posla (37/2 člen ZDR). Ker je tožeča stranka vsaj že aprila 2007 vedela za toženčevo dejavnost, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, vložen dne 31. 12. 2007, utemeljeno zavrnilo.
pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov – čas odločanja – časovna veljavnost sprememb SZ-1
V prehodnih in končnih določbah Zakon o spremembah in dopolnitvah SZ-1 ni nobenega določila, ki bi določal, da se v zadevah, ki so bile sprožene pred uveljavitvijo sprememb, uporabljajo prejšnje določbe (tako kot je to določal SZ-1 v 193. členu). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je pri odločanju te zadeve uporabilo določilo novega 2. odst. 32. člena SZ-1.
domneva umika tožbe – izostanek z naroka obeh strank
Razpisana je bila glavna obravnava, ki ni bila prva, bi se pa postopek zaradi spremembe sodnice na njej moral začeti znova. Na glavno obravnavo ni pristopila nobena od strank. Procesna situacija utemeljuje fikcijo umika tožbe, ker zaradi neizvedenega dokaznega postopka izdaja sodba na podlagi spisa ni možna.
Ker se je vprašanje obstoja škodnega dogodka izpostavilo šele po prejemu izvedeniškega mnenja, je ugovor neobstoja škodnega dogodka pravočasen, saj ga tožena stranka pred tem ni mogla argumentirano ugovarjati (4. odst. 286. člena ZPP).
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – bodoče telesne bolečine – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Odškodnino za bolečine, ki se bodo po mnenju izvedenca še manifestirale v bodoče, je potrebno odmeriti v okviru postavke odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če zmanjšanje življenjskih aktivnosti pri oškodovancu objektivni ni podano.
Služnost se lahko priposestvuje le v obsegu, kot se je dejansko izvrševala v 20-letnem obdobju, in za namene, za katere se je ta izvrševala. Tožnika bi za pridobitev služnosti v takem obsegu, kot jo zahtevata (vožnja z vsemi vozili in za vse potrebe), morala dokazati, da sta služnost v takem obsegu priposestvovala že njuna pravna prednika.
Izpodbojna tožba je oblikovalna in ne ugotovitvena.
V situaciji, ko je jasno, da mora biti postavljen oblikovalni zahtevek, medtem ko je sodna praksa daljše obdobje tolerirala tudi napačno postavljene (oz. neutemeljene) zahtevke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno (in ni prekoračilo pooblastil iz 285. člena ZPP), ko je tožečo stranko na naravo tožbenega zahtevka opozorilo.
leasing pogodba – prodaja na obroke – zastaranje – pričetek teka zastaralnega roka
Kadar je v leasing pogodbi, za katero se uporabljajo določila prodaje na obroke, dogovorjeno, da ima leasingodajalec možnost ob neplačilu posameznih obrokov terjati takojšnje plačilo vseh zapadlih obrokov, prične zastaralni rok ob nadaljnjem neplačevanju obrokov teči od trenutka, ko bi leasingojemalec lahko zahteval plačilo celotne obveznosti.
napačen pravni pouk – rok za odgovor na tožbo - motenje posesti – zamudna sodba
Pravni pouk sodišča prve stopnje glede odgovora na tožbo je bil napačen, zaradi napačnega opozorila pa ni mogoče šteti, da tožena stranka ni pravočasno odgovorila na tožbo. Tožena stranka je namreč na tožbo odgovorila v skladu s strani sodišča prve stopnje postavljenim rokom.
nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka – predlog za nadaljevanje postopka
Za vprašanje, ali je upnik dolžan predlagati nadaljevanje postopka, je treba uporabiti določbe ZPP. Za nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi stečajnega postopka, tako ni potreben predlog upnika, kar pomeni, da upnik tudi ne more biti prekludiran, če v roku 15 dni od prejema napotitvenega sklepa ni predlagal nadaljevanja že začetega postopka.
spori iz razmerij med starši in otroki – stroški postopka – krivda
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je tožnica zaradi nasilja tožene stranke umaknila v varno hišo in da sta prav zaradi tega mladoletna otroka pravdnih strank nameščena v zavodu, tožencu pa je bila v nepravdnem postopku tudi izrečena prepoved približevanja tožnici in otrokoma, je toženec dolžan tožnici povrniti stroške pravdnega postopka.
ZZK-1 člen 9, 9/2, 147, 148, 148/1, 150, 150/1. SPZ člen 38, 38/2.
dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka- pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve – prehod na pravne naslednike
Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis.
SPZ člen 32, 33, 33/1, 33/2, 34. ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 184/5, 285, 426.
posest pravice – služnost – varstvo služnosti – posestno varstvo – delna oblast nad stvarjo
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče. Vendar za posestno varstvo zadošča že delna oblast nad stvarjo. Služnost je po svoji vsebini omejitev lastninske pravice. Za stvarne služnosti velja, da omejujejo uporabo tuje stvari. V teoriji in sodni praksi ni sporno, da izvrševanje dejanske oblasti, ki sicer lahko ustreza tudi vsebini služnosti, šteje za dejanski posestni položaj, ki opravičuje tistega, ki to oblast zatrjuje, do posestnega varstva.
Ker ne gre za stvarne napake, pač pa za delno neizpolnitev, toženčev položaj ni odvisen od pravočasnega grajanja, saj toženec kot naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden podjemnik ne izpolni svojih obveznosti, razen če ni drugače dogovorjeno.
Ker tožnik ni dokazal, da okoliščin v zvezi z veljavnostjo pravilnika brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, ampak je navedel le, da na dejstvo, da pravilnik ni bil objavljen, ni pomislil, predlog za obnovo postopka ni utemeljen.