zaznamba sklepa o izvršbi - učinek zaznambe izvršbe - vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti
Učinek zaznambe izvršbe je ta, da pridobi upnik, ki je predlagal izvršbo na nepremičnino, hipoteko na nepremičnini, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe. Če pa je upnik hipoteko pridobil že prej, ko je bila torej v njegovo korist že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba te hipoteke. V takšnem primeru zaznamba izvršbe nima za učinek nastanka nove prisilne hipoteke z novim vrstnim redom.
Bolnikovo odklanjanje zdravljenja je mogoče ignorirati samo v primeru, če bolnik nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede zdravljenja. Če to sposobnost ima, je njegova zavrnitev zdravljenja za zdravnika pravno zavezujoča, pa četudi bo zato ogroženo njegovo življenje in zdravje.
Tudi povzročanje hude škode lastnemu zdravju, ki je v vzročni zvezi z ugotovljeno duševno boleznijo in potrebe po zdravljenju (kar je predvsem medicinska odločitev), ne opravičuje zadrževanje bolnika na zaprtem oddelku, kadar je nevarnost povzročanja hude škode lastnemu zdravju mogoče preprečiti z milejšimi ukrepi. Sodišče mora ekzaktno ugotoviti, kateri so tisti nujno potrebni ukrepi, ki jih razen na zaprtem oddelku, sicer ni mogoče izvajati.
spori iz razmerij med starši in otroki – stroški postopka – krivda
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je tožnica zaradi nasilja tožene stranke umaknila v varno hišo in da sta prav zaradi tega mladoletna otroka pravdnih strank nameščena v zavodu, tožencu pa je bila v nepravdnem postopku tudi izrečena prepoved približevanja tožnici in otrokoma, je toženec dolžan tožnici povrniti stroške pravdnega postopka.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
valorizacija plačanega dela odškodnine – odmera pravične denarne odškodnine – pravica do izjave
V pravdnem postopku mora res biti vsaki stranki zagotovljena pravica, da se izjavi, tej pravici pa ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih tudi opredeli. Vendar dolžnost sodišča, da se opredeli, velja le, če so navedbe dopustne in za odločitev relevantne ter če niso očitno neutemeljene. Sklicevanje na odločbe sodišč, ki ne obravnavajo identičnega dejanskega stanja, ne more predstavljati navedb, ki bi bile za odločitev bistvenega pomena.
Valorizacija pomeni uporabo materialnega prava, kar pomeni, da lahko sodišče valorizira že plačani del odškodnine po uradni dolžnosti.
ZPP člen 11, 262, 262/2, 286, 286/1, 286b. ZPP-D člen 130, 130/1, 130/2, 130/3.
navajanje dejstev in predlaganje dokazov – prekluzija
Pravilo o prekluziji je konkretizacija temeljnega načela hitrosti in ekonomičnosti postopka in prepovedi zlorabe procesnih pravic iz 11. člena ZPP ter ga je treba v skladu s tem načelnim izhodiščem tudi pravno razlagati.
nedopustnost izvršbe - zaznamba izvršbe – razmerje med zemljiškoknjižnim in pravdnim postopkom
V zemljiškoknjižnem postopku za zaznambo izvršbe ni mogoče upoštevati vprašanj, ki se nanašajo na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe. V skladu z določbo 86. člena ZZK-1 mora namreč zemljiškoknjižno sodišče zgolj po uradni dolžnosti zaznamovati izdani sklep o izvršbi o zemljiški knjigi in vknjižiti hipoteko na podlagi izdanega sklepa o izvršbi.
pasivna legitimacija za preklic izjave - nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja – neznani izjavitelj – anonimni vir – posredovalec informacije
Glede na to, da se toženi v pismu, ki ga je objavil v časopisu M., sklicuje, da je sporno izjavo podal NN, je po mnenju sodišča druge stopnje lahko nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša obravnavani civilni spor, tisti, ki je informacijo posredoval javnosti.
tekst :
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču v nov postopek.
Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do sporne vsebine žaljive trditve o dejstvih in ocenilo, da je izjava objavljena v 26. številki revije M. z dne 24.6.2006, da tožnik D. S. ni šel v M. kot dopisnik, ampak je bil vodja jugoslovanske obveščevalne službe, žaljiva in posega v tožnikovo osebno dostojanstvo, ki vključuje tudi pravico do časti in ugleda (34. člen Ustave RS). V nadaljevanju je ugotovilo, da iz teksta jasno sledi, da je toženi zapisal izjavo tretje osebe, zato v tej pravdi ni pasivno legitimiran za preklic izjave. Tožba je nesklepčna, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki graja materialnopravno zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da od razširjevalca lažnih trditev ni mogoče zahtevati preklica izjave. V obrazložitvi navaja, da je škodo, ki jo napravi tisti, ki kleveta, mogoče odpraviti le z odstranitvijo takšnih trditev.
Pritožba je utemeljena.
Glede na to, da se toženi v pismu, ki ga je objavil v časopisu M., sklicuje, da je sporno izjavo podal NN, je po mnenju sodišča druge stopnje lahko nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša obravnavani civilni spor tisti, ki je informacijo posredoval javnosti. Drugačno stališče bi namreč pripeljalo do tega, da bi se vsakdo skliceval na anonimne vire in se izognil odgovornosti za posege v osebno dostojanstvo drugih ljudi.
Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni izvajalo dokazov v zvezi z neresničnimi in nedokazanimi žaljivimi trditvami o tožniku, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, da ob pravilni uporabi materialnega prava izvede predlagane dokaze v nakazani smeri ter jih oceni in nato odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka (355. člen ZPP).
Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.
zamudna sodba – izostanek s poravnalnega naroka – sklepčnost tožbe
Kadar sodišče ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker toženec ni pristopil na poravnalni narok, pri preizkusu sklepčnosti tožbe upošteva le navedbe v tožbi in tožbi priložene listine, ne sme pa upoštevati navedb v odgovoru na tožbo in dokazov, ki so priloženi odgovoru.
Tožnik je vložil zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka v roku 6 mesecev od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine, zaradi česar mu gre zahtevana pravica kot uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine (od 22. 2. 2007) dalje, in ne šele od 1. 2. 2008, ko je začel veljati ZVarDod.
ZOR člen 194, 194/2. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/5.
odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - odškodnina osebi, ki jo je umrli preživljal – višina odškodnine zaradi izgubljenega preživljanja - dejansko preživljanje – potrebe preživljanca – zmožnosti preživljalca
Osebam, ki jih je umrli preživljal, gre odškodnina v višini dejanskega pričakovanega preživljanja, ne pa preživljanja v skladu s potrebami preživljanca in zmožnostmi preživljalca.
Ne glede na dejstvo, da je tožena stranka prvo vlogo vložila na sodišče po uveljavitvi ZST-1, se pri odmeri sodne takse za pritožbo upoštevajo določbe ZST, ker se je postopek začel še v času veljavnosti tega zakona, ko je bila vložena tožba.
motenje posesti - ureditev meje - prekinitev postopka - zadnja mirna posest - pravica do posesti - petitorni spor - ugotovitveni del izreka
Med posestnim sporom je prišlo do odločitve o pravici do posesti. Ko se v nepravdnem postopku odloči o ureditvi meje, se posredno odloči tudi o lastninski pravici na spornem svetu. V skladu s pravilom
petitorium absorbet
possessorium pa je treba v posestnem sporu upoštevati, če je ob vzporednem teku obeh postopkov, bil nepravdni postopek končan pred posestnim. V petitornem sporu so se namreč ugotavljala tudi dejstva, ki so pomembna za konkretno posestno pravdo, saj je tudi v nepravdnem postopku ureditve meje bilo treba ugotavljati dejstva zadnje mirne posesti v istem obdobju, ki je bilo sporno v posestnem sporu.
pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov – čas odločanja – časovna veljavnost sprememb SZ-1
V prehodnih in končnih določbah Zakon o spremembah in dopolnitvah SZ-1 ni nobenega določila, ki bi določal, da se v zadevah, ki so bile sprožene pred uveljavitvijo sprememb, uporabljajo prejšnje določbe (tako kot je to določal SZ-1 v 193. členu). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je pri odločanju te zadeve uporabilo določilo novega 2. odst. 32. člena SZ-1.
Neizbrani kandidat lahko v sodnem postopku uveljavlja le odškodninski zahtevek zaradi diskriminacije, pri čemer se ne zahteva, da predhodno doseže razveljavitev razpisa. Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala razveljavitev razpisa in sklepa o izbiri ter izvedbo sistemizacije pri toženi stranki skladno z zakonodajo, ne pa plačila odškodnine, tako da se njena tožba zavrže.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0056844
ZIZ člen 64, 65, 65/3. SPZ člen 8, 271/2.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - sklep o ugovoru - lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica na stavbi - superficies solo cedit - stavbna pravica
Ker stavbne pravice (niti morebiti kakšne druge pravice, ki bi tožniku dajala lastninsko pravico na stavbi) tožnik ni izkazal, njegov tožbeni zahtevek, s katerim zahteva nedopustnost izvršbe na stavbi (brez dela parcele), ne more biti utemeljen.
Tretji lahko izvršbo prepreči, če ima takšno pravico, ki bi tretjemu tudi v primeru, če bi dolžnik sam odtujil to stvar in s tem posegel v pravni položaj tretjega, temu dala možnost, da bi odtujitev preprečil
ZObr člen 100.a. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20, 20/1, 20/2.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za posebno nevarnost in ogroženost
Do dodatka za posebno nevarnost in ogroženost tožnik ni upravičen, kljub temu da pri delu prihaja v stik z eksplozivnimi snovmi, ker niti za formacijsko dolžnost, na katero je imenovan, niti za formacijsko dolžnost, na kateri dejansko opravlja delo, pravica do takšnega dodatka ni določena.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – bodoče telesne bolečine – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Odškodnino za bolečine, ki se bodo po mnenju izvedenca še manifestirale v bodoče, je potrebno odmeriti v okviru postavke odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če zmanjšanje življenjskih aktivnosti pri oškodovancu objektivni ni podano.
Ob upoštevanju okoliščine, da je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, je prvostopenjsko sodišče v skladu z določilom 2. odst. 45. člena ZIZ ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi predložilo zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo.