domneva umika tožbe – izostanek z naroka obeh strank
Razpisana je bila glavna obravnava, ki ni bila prva, bi se pa postopek zaradi spremembe sodnice na njej moral začeti znova. Na glavno obravnavo ni pristopila nobena od strank. Procesna situacija utemeljuje fikcijo umika tožbe, ker zaradi neizvedenega dokaznega postopka izdaja sodba na podlagi spisa ni možna.
ZOZP člen 7, 7/1, 17, 17-1, 17-2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-03 člen 3, 3/1.
avtomobilska nesreča – povrnitev nepremoženjske škode – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba pravic zavarovane osebe – vožnja brez vozniškega dovoljenja – vožnja pod vplivom alkohola
Sodišče je glede na nesporno dejstvo, da se je tožnik zavedal, da voznica ni imela vozniškega dovoljenja, pravilno ugotovilo, da je tožnik izgubil pravice iz zavarovanja, in sicer iz razloga po 1. odst. 3. čl. AO-03. Ugovor proti tožniku pa ni tisti, ki ga zavarovalnica ne sme uveljavljati proti oškodovancu, kar je določeno v 7. čl. ZOZP, pač pa je ta ugovor naperjen proti tožniku kot zavarovancu.
Glede na pomanjkanje razlogov v sodbi o odločilnih dejstvih nadomestne vročitve, je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Tožnik je vložil zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka v roku 6 mesecev od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine, zaradi česar mu gre zahtevana pravica kot uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine (od 22. 2. 2007) dalje, in ne šele od 1. 2. 2008, ko je začel veljati ZVarDod.
ZObr člen 100.a. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20, 20/1, 20/2.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za posebno nevarnost in ogroženost
Do dodatka za posebno nevarnost in ogroženost tožnik ni upravičen, kljub temu da pri delu prihaja v stik z eksplozivnimi snovmi, ker niti za formacijsko dolžnost, na katero je imenovan, niti za formacijsko dolžnost, na kateri dejansko opravlja delo, pravica do takšnega dodatka ni določena.
Ob upoštevanju okoliščine, da je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, je prvostopenjsko sodišče v skladu z določilom 2. odst. 45. člena ZIZ ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi predložilo zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo.
ZOR člen 25, 25/2, 210, 277, 361, 371, 378, 378/1, 378/1-1, 759. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 355, 1060. ZPP člen 433, 458, 458/1.
zastaranje - splošni zastaralni rok - prepoved ultra alterum tantum - zakonske zamudne obresti - neupravičena obogatitev - čas, ki je potreben za zastaranje - naročilo - enoletni zastaralni rok - položaj upravnika - upravnik - upravljanje večstanovanjske hiše - terjatve upravnika
Pred uveljavitvijo OZ so v enem letu zastarale tiste terjatve upravnikov, ki so po svoji izvirni vsebini predstavljale terjatev iz 1. tč. 1. odst. 378. čl. ZOR, ob nadaljnjem pogoju, da jih je izvedel sam upravnik in je torej šlo za njegovo lastno terjatev. Sicer je za upravnikove terjatve iz naslova pogodbenih storitev (759. čl. ZOR) ter neupravičene obogatitve (210. čl. ZOR) veljal petletni zastaralni rok (371. čl. ZOR).
Neizbrani kandidat lahko v sodnem postopku uveljavlja le odškodninski zahtevek zaradi diskriminacije, pri čemer se ne zahteva, da predhodno doseže razveljavitev razpisa. Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala razveljavitev razpisa in sklepa o izbiri ter izvedbo sistemizacije pri toženi stranki skladno z zakonodajo, ne pa plačila odškodnine, tako da se njena tožba zavrže.
identifikacijski znak zemljiške parcele – oznaka nepremičnine – zemljiškoknjižni podatki - vpis v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za glavni vpis – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Za vpis v zemljiško knjigo zadošča že identifikacijski znak, zato ni potrebno, da bi listina obsegala tudi druge podatke o nepremičninah. Listina, ki jo je predložila predlagateljica za vpis nepremičnine, ni označena z identifikacijskim znakom, iz vpogleda v zemljiško knjigo pa izhaja, da je na nepremični vzpostavljena etažna lastnina, zato bi kupoprodajna pogodba, ki je bila sklenjena 22. 10. 2007, morala vsebovati zemljiškoknjižne podatke, ki so zakonska podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
glavni vpisi – zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pravni interes za zaznambo po pravnomočno končanem sporu – učinki zaznambe spora – vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora – zemljiškoknjižni postopek – odločanje o vpisih – stanje zemljiške knjige ob vpisu
Določilo 79. člena ZZK-1 ne omogoča razlage, po kateri zemljiškoknjižno sodišče ne bi več moglo zaznamovati spora, ki je bil že pravnomočno končan, če je bila zaznamba spora predlagana pravočasno hkrati z vložitvijo tožbe. Pravni interes predlagatelja za takšno zaznambo je namreč v vknjižbi pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
ZOR člen 219. OZ člen 55, 58, 198. ZZZDR člen 52, 52/3. ZN člen 47.
uporaba skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine - prikrajšanje - dogovor zakoncev o upravljanju skupnega premoženja
Tožnik ni bil izključen iz souporabe solastne stvari, saj poslovnega prostora ni imel nikoli v uporabi. Od nakupa ga je na podlagi dogovora uporabljala toženka. Če so se razmere spremenile in je odstopil od dogovora, bi moral v primeru, da se s toženko nista mogla sama dogovoriti za drugačen način uporabe skupnega premoženja, predlagati, da se način uporabe uredi v nepravdnem postopku. Samo zato, ker sam določene stvari, ki spada v skupno premoženje, ni uporabljal, pa še ne more zahtevati plačila uporabnine.
zaznamba spora – derivativna pridobitev stvarne pravice – originarna pridobitev stvarne pravice
Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi vložene tožbe proti imetniku vknjižene lastninske pravice, če ta uveljavlja, da je pravico, v tem primeru služnostno pravico, pridobil na izviren način.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - razpravno načelo – pravica stranke do izjave
Postopek zavarovanja po izdaji sklepa o začasni odredbi mora biti kontradiktoren. Sodišče prve stopnje je postopalo v nasprotju z razpravnim načelom, ko pred odločanjem o ugovoru zoper začasno odredbo toženi stranki ni vročilo odgovora tožeče stranke na ugovor. Ne gre pa za absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. tč. 2. odstavka 339. čl. ZPP, ker v odgovoru na ugovor tožeča stranka ni podajala novih pravno pomembnih dejstev, ampak so bila vsa pomembna dejstva podana v tožbi, s katero je bila tožena stranka seznanjena.
Zakona o zdravniški službi člen 42. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike člen 66, 69, 69/3, 69/4.
plača – dodatek k plači – obvezna prisotnost na delu – nočno delo – nedeljsko delo
Tožnik ni upravičen do višjega plačila za delo v posebnih delovnih pogojih, saj mu je tožena stranka utemeljeno za vsako uro obvezne prisotnosti obračunala in izplačala 90 % urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero je opravljal dežurstvo, za vsako uro obvezne prisotnosti ponoči, ob nedeljah in praznikih pa še dodatek od iste osnove. Osnova za izračun dodatkov za nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih je osnovna plača zdravnika le v primeru, ko opravlja delo v teh posebnih pogojih, kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti (kot v konkretnem primeru) ob praznikih, nedeljah in ponoči pa je osnova za izračun enakih dodatkov urna vrednost osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
odgovornost odvetnika – kršitev pogodbene obveznosti – poslovna odškodninska odgovornost – zavarovanje odvetniške odgovornosti - zastaranje – začetek teka zastaranja
Glede na posebnost mandatnega razmerja med naročnikom (stranko) in prevzemnikom (odvetnikom), tudi pri poslovnih odškodninskih terjatvah za škodo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, ni mogoče sprejeti stališča, da začne vedno zastaranje teči prvi dan, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati izpolnitev; odločilnejša je okoliščina, kdaj je oškodovanec lahko ob potrebni skrbnosti ugotovil, da mu je nastala škoda zaradi ravnanj prevzemnika posla, ki niso bila v skladu z dogovorjeno skrbnostjo in zato predstavljajo kršitev pogodbenih obveznosti.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056828
ZD člen 25, 25/2, 126, 126-4, 127, 127/3, 138, 138/1, 138/2, 163, 165, 213, 213/4. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota – uporaba določb ZPP
Trditve o dedni nevrednosti bi pritožnika lahko podala že v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker ne pojasnita, čemu tega nista storila oziroma ne zatrjujeta nobenih okoliščin, ob katerih bi bilo uveljavljanje pritožbenih novot dopustno, so te trditve kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevne, saj pritožnika v tem pogledu zatrjujeta zgolj dejstva (domnevno dedno nevrednost oporočne dedinje) in ne uveljavljata kakšnih pravic.
pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku – originarna pridobitev lastninske pravice – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi – delitev stvari v solastnini – predhodno vprašanje
Nakup nepremičnine v izvršilnem postopku je originaren način pridobitve lastninske pravice in morebitna razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pridobljene pravice izročitve nepremičnine, zato reševanje predloga nasprotne udeleženke za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj in potrdil o pravnomočnosti izvršilnih sklepov sploh ne more predstavljati predhodnega vprašanja v postopku delitve stvari v solastnini.