pooblastitev za vložitev tožbe – predložitev pooblastila – zavrženje tožbe
Sam zapis na tožbi, da je priloženo pooblastilo, ne zadostuje, da bi se tožeča stranka izognila sankciji po petem odstavku 98. člena ZPP (opomba: odločitev sprejeta pred odločbo Ustavnega sodišča U-I-74/2012-6 z dne 13.9.2012).
odmera pravdnih stroškov - začasni zastopnik - nagrada za zastopanje – nagrada za pregled spisa – odvetniška tarifa
V konkretnem primeru je imel odvetnik po prejemu sklepa, s katerim ga je sodišče postavilo kot začasnega zastopnika tožene stranke, pravico, če ne celo dolžnost, da si spis ogleda, saj bi se celo lahko zgodilo, da iz kakršnegakoli razloga ne bi mogel opravljati naloge, ki mu jo je naložilo sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 440, 441, 442, 442/1, 442/1-1. ZPP člen 81, 205, 208, 208/1, 208/3.
izbris iz sodnega registra – prekinitev postopka – zavrženje tožbe – spregled pravne osebnosti - poziv na prevzem pravde
Izbris iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP ima res za posledico, da pravna oseba preneha, vendar pa to ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo njene obveznosti od osebno odgovornih ali drugih družbenikov, na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Za tak primer, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, 205. člen ZPP določa, da se postopek prekine in se nadaljuje na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev.
Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za njegovo oporoko, in podpisovanje obeh prič predstavljajo enotno dejanje, ki se mora opraviti istočasno.
smrt stranke pred vložitvijo tožbe – splošno znano dejstvo o trajanju življenjske dobe – začasni zastopnik
Zoper tistega, ki je umrl pred vložitvijo tožbe, tožba ni mogoča in jo je treba zavreči. Tudi postavitev začasnega zastopnika po 82. členu ZPP v takšnem primeru ne pride v poštev.
izterjava preživnine - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - prekinitev postopka - zakonita subrogacija
Določbe prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP na podlagi povedanega ni mogoče razlagati drugače, kot da gre tudi pri terjatvi Sklada po 28. členu ZJSRS za prednostno terjatev, za katero se ne uporablja 132. člen ZFPPIPP.
zavarovanje dokazov – nevarnost glede bodoče izvedbe dokazov – objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokazov – učinek sklepa o zavarovanju dokazov
Pri presoji, ali je podana nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, zadostuje objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokaza.
Sklep o zavarovanju dokazov sodišča v nadaljevanju postopka ne veže in ni izvršilni naslov.
stroški izvršitelja – rubež premičnin – obračun za delo in stroške – prisotnost dolžnika pri rubežu – predhodna obvestitev dolžnika o rubežu
Kadar je s sklepom o izvrši kot izvršilno sredstvo predviden rubež dolžnikovih premičnih stvari, izvršitelj v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZIZ dolžniku vroči sklep o izvršbi oziroma sklep o določitvi izvršitelja hkrati s prvim izvršilnim dejanjem, če mu ta ni bil vročen že prej, saj je zaradi elementa nepričakovanosti neposrednega izvršilnega dejanja le-to praviloma bolj uspešno. Dolžnik se tako ne more sklicevati, da o rubežu ni bil obveščen, saj se to izvršilno dejanje v skladu z določbami ZIZ lahko opravi brez predhodnega obvestila. V skladu s četrtim odstavkom 82. člena ZIZ se rubež lahko opravi tudi če dolžnik ni navzoč, v skladu s petim odstavkom istega člena pa ga nato o opravljenem rubežu obvesti izvršitelj.
smrt tožnika – umik tožbe – zastopanje po pooblaščencu – pravice pooblaščenca po smrti stranke
Po izrecni določbi 100. člena ZPP ima pooblaščenec tudi po smrti svoje stranke še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar lahko dedič pooblastilo prekliče.
delno plačilo – delni umik predloga za izvršbo – vračunavanje obresti in stroškov
Sodišče prve stopnje je sledilo upnikovemu delnemu umiku predloga za izvršbo in izvršbo dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 19.6.2006 delno ustavilo za znesek delnega plačila, ki ga je dne 16.8.2007 izvršila dolžnica, pri tem pa je povsem pravilno upoštevalo določilo 288. člena OZ, v skladu s katerim se, če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, ti vračunajo tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica in v izreku izpodbijanega sklepa navedlo, da se izvršba delno ustavi za znesek izvršilnih stroškov in deloma zakonskih zamudnih obresti, saj je zaradi delnega plačila terjatev upnika v tem obsegu poplačana. Ob tem, ko dolžnica v svoji pritožbi ne zatrjuje, da je na račun svojega dolga plačala kaj več kot v izreku izpodbijanega sklepa navedenih 208,40 EUR, tudi sicer pa prvostopenjski izračun preostalega dolga graja le pavšalno, pri čemer velja poudariti, da je ta del obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki ne postane pravnomočna, in je jasno, da je sodišče prve stopnje izvršbo deloma ustavilo za celoten znesek delnega plačila, pri tem pa pravilno upoštevalo vrstni red poplačila kot izhaja iz 288. člena OZ, je pritožbena izvajanja dolžnice potrebno zavrniti kot neutemeljena.
tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – zastaranje (stranskih) judikatnih terjatev
Sodišče prve stopnje je pravilno omejilo tek zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnic, kot ti izhajajo iz izvršilnega naslova v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-300/4 z dne 2.3.2006, četudi je dolžnik v svojem ugovoru omejitev teka obresti v tem smislu uveljavljal le podrejeno, saj gre v danem primeru za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje tek zakonskih zamudnih obresti omejilo v skladu s pravilom »ne ultra alterum tantum« bi moralo presoditi še, ali obresti za obdobje, v katerem je ugotovilo, da so tekle, niso morda že zastarale.
ZDSS- 1 člen 5. ZDR člen 204 204/3. ZDR/90 člen 105. ZTPDR člen 80, 83. UZITUL člen 14.
vojak – obstoj delovnega razmerja – odškodnina – prestop iz JLA v TO – pasivna legitimacija – stvarna pristojnost
Ker tožnik v zakonsko določenem roku ni prestopil iz JLA v Teritorialno obrambo RS in ker se tako nikoli ni zaposlil v Teritorialni obrambi RS oziroma v Slovenski vojski, tožena stranka (RS) ni pasivno legitimirana v sporu, v katerem tožnik uveljavlja primarni tožbeni zahtevek za priznanje in vpis delovne dobe ter za obračun in izplačilo denarnih prejemkov iz delovnega razmerja.
Tožnik je s podrednim tožbenim zahtevkom zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke v zvezi z odpovedjo bivanja in izgonom iz države. Ker v tem delu ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, ampak sodišča splošne pristojnosti.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – poslabšanje zdravstvenega stanja – vzročna zveza
Tožnik lahko zahteva odškodnino zaradi nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja, s katerim ni mogel računati, četudi se je s poravnavo, na podlagi katere je prejel odškodnino za škodo, ki jo je utrpel neposredno ob poškodbi pri delu, odrekel pravici do nadaljnje odškodnine.
Pri tožniku je zaradi poškodbe pri delu prišlo do manifestacije degenerativnih sprememb v rami, tako da je celoten obseg škode v zvezi s tem v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Pri tem ni bistveno, ali bi do vseh posledic, vključno z invalidnostjo, prišlo tudi, če škodnega dogodka ne bi bilo, ampak je bistveno le, da je škodni dogodek sprožil vse tožnikove kasnejše težave.
stroški postopka – zahteva za odpravo kršitve – tožba
Tožnik je zoper aneks k pogodbi o zaposlitvi vložil zahtevo po 24. čl. ZJU, o kateri tožena stranka v zakonsko določenem osemdnevnem roku ni odločila, tako da je zaradi zavarovanja svojih pravic moral v tridesetih dneh od poteka roka za izdajo sklepa komisije za pritožbe, vložiti tožbo. Ker njegov pooblaščenec odločbe komisije za pritožbe ni prejel pred vložitvijo tožbe, je bila tožba potrebna in je tožnik upravičen do z njo povezanih pravnih stroškov.
Ker izvršba na nepremičnino parc. št. x še ni bila ustavljena, je izbris zaznambe sklepa o izvršbi pri parc. št. x napačno dovoljen vpis in ne pomotni vpis.
Pomotni vpis je tisti opravljen vpis, ki ni skladen z vsebino vpisa, ki je bila dovoljena s sklepom o dovolitvi vpisa.
Pri izračunu odpravnine je treba upoštevati delovno dobo tožnice tako pri delodajalcu prenosniku (zaposlitev tožnice pri samostojni podjetnici) kot delodajalcu prevzemniku (zaposlitev tožnice v družbi z omejeno odgovornostjo) – toženi stranki. Na spremembo delodajalca kažejo okoliščine, da je tožena stranka ohranila svojo identiteto, da je v okviru družbe z omejeno odgovornostjo opravljala podobno dejavnost, ki jo je pred tem opravljala kot samostojna podjetnica, v istih prostorih z istimi sredstvi in z isto delavko (tožnico), s katero je sicer sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za enaka dela, brez vmesne prekinitve delovnega razmerja.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, za katero se je zahtevala druga smer izobrazbe kot za delovno mesto, na katerega se je nanašala redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem ni bistveno, da je tožnica v preteklosti pridobila številne delovne izkušnje in se dodatno izobraževala, tako da bi po lasni oceni na tem delovnem mestu delo lahko opravljala.