protipravni odvzem prostosti – zadrževanje v avtomobilu
Izvršitveno dejanje protipravnega odvzema prostosti se lahko pojavi v več različnih oblikah. Storilec oškodovanca zapre tedaj, ko ga spravi v nek zaprt prostor, ima pa zaprtega tedaj, ko vzdržuje že obstoječe stanje odvzema prostosti. Prostost se vzame na drug način, lahko npr. z vklenitvijo, s privezanjem oškodovanca, odvzemom lestve osebi na visokem delu zgradbe, s hipnozo, narkozo in podobnim.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da se obdolženec na zahtevo oškodovanke ni hotel odstraniti iz njenega avtomobila ter da ga je peljala na Primorsko zaradi njegovega psihičnega pritiska, vendar je zmotno ocenilo, da je obdolženčeva prisotnost v avtomobilu predstavljala oviro, zaradi katere ni mogla izstopiti iz avtomobila. Dejstvo je namreč, da je imela oškodovanka vsaj na svoji strani možnost izstopiti iz avtomobila, saj za to ni bilo objektivnih ovir. Obdolženec oškodovanke ni zaklenil v avtomobil in je tudi s fizično silo ni zadrževal v vozilu oziroma ji preprečeval, da bi vozilo zapustila.
izterjava preživnine - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - prekinitev postopka - zakonita subrogacija
Določbe prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP na podlagi povedanega ni mogoče razlagati drugače, kot da gre tudi pri terjatvi Sklada po 28. členu ZJSRS za prednostno terjatev, za katero se ne uporablja 132. člen ZFPPIPP.
ZOR člen 185, 185/3, 189, 189/2. OZ člen 168, 168/3, 179, 336, 336/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča – protipravno ravnanje sodišča – protipraven odvzem stanovanja - nevknjiženo stanovanje, prodano na javni dražbi – originaren način pridobitve lastninske pravice - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice – povrnitev premoženjske škode uporabnina za stanovanje – uporaba brez pravnega naslova – povrnitev najemnine za najem drugega stanovanja – izgubljeni dobiček – ugovor zastaranja – povrnitev nepremoženjske škode – odsotnost subjektivnih okoliščin
Ker je kupec na javni dražbi z domikom in izročitvijo na originaren način pridobil lastninsko pravico na stanovanju, je mogoča le reparacija škode z ustrezno denarno odškodnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSM0020925
URS člen 22, 72, 72/3. ZOR člen 154, 154/1, 156, 156/3, 200. ZPP člen 2, 2/1, 8, 224, 253, 254, 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZSS člen 74, 74/2. ZVO člen 5-6.2, 9, 78, 78/1.
odškodninska odgovornost – čezmerna obremenitev okolja – dovoljeni posegi v okolje – obstoj nove škode – zamudne obresti – odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo – opustitveno ravnanje - pravica do zdravega življenjskega okolja pomanjkljivosti v dokaznem postopku – neustrezna dokazna ocena – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – dokazovanje z izvedencem – materialno procesno vodstvo
78. člen ZVO nasprotno pa 9. člen ZVO vzpostavlja odškodninsko odgovornost le v primeru čezmernih obremenitev okolja.(1) Po prvem odstavku 9. člena ZVO je namreč povzročitelj čezmerne obremenitve okolja (t.j. obremenitve, ki presega predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje – 6.2. točka 5. člena ZVO) kazensko in odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom. Nadaljnjih predpostavk odškodninske odgovornosti citirano določilo ne določa, niti jih ZVO ne ureja v drugih določilih. Ureditev je primerljiva z ureditvijo iz tretjega odstavka 156. člena ZOR, ki kot posebnost odškodninskega prava določa obveznost povračila škode, čeprav ta izhaja iz opravljanja zakonite (dovoljene) dejavnosti. Gre za civilnopravno različico sodobnega načela na področju varstva okolja „povzročitelj obremenitve plača“.
postopek dopolnitve zemljiške knjige – listina o nastanku parcele
Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne, če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka in če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico.
denacionalizacija - spor o sklenitvi sporazuma o izročitvi nadomestne nepremičnine - sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - obstoj sporazuma kot predhodno vprašanje
Vprašanje, ali sta stranki dosegli soglasje volj potrebno za sklenitev takega sporazuma je civilnopravno vprašanje, od katerega razrešitve ima v tej zadevi tožnica tudi pravno korist.
zavarovanje dokazov – nevarnost glede bodoče izvedbe dokazov – objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokazov – učinek sklepa o zavarovanju dokazov
Pri presoji, ali je podana nevarnost, da kakšnega dokaza pozneje v postopku ne bo mogoče izvesti, zadostuje objektivna nevarnost za bodočo izvedbo dokaza.
Sklep o zavarovanju dokazov sodišča v nadaljevanju postopka ne veže in ni izvršilni naslov.
tek zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum – zastaranje (stranskih) judikatnih terjatev
Sodišče prve stopnje je pravilno omejilo tek zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov glavnic, kot ti izhajajo iz izvršilnega naslova v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-300/4 z dne 2.3.2006, četudi je dolžnik v svojem ugovoru omejitev teka obresti v tem smislu uveljavljal le podrejeno, saj gre v danem primeru za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje tek zakonskih zamudnih obresti omejilo v skladu s pravilom »ne ultra alterum tantum« bi moralo presoditi še, ali obresti za obdobje, v katerem je ugotovilo, da so tekle, niso morda že zastarale.
smrt tožnika – umik tožbe – zastopanje po pooblaščencu – pravice pooblaščenca po smrti stranke
Po izrecni določbi 100. člena ZPP ima pooblaščenec tudi po smrti svoje stranke še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar lahko dedič pooblastilo prekliče.
stroški izvršitelja – rubež premičnin – obračun za delo in stroške – prisotnost dolžnika pri rubežu – predhodna obvestitev dolžnika o rubežu
Kadar je s sklepom o izvrši kot izvršilno sredstvo predviden rubež dolžnikovih premičnih stvari, izvršitelj v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZIZ dolžniku vroči sklep o izvršbi oziroma sklep o določitvi izvršitelja hkrati s prvim izvršilnim dejanjem, če mu ta ni bil vročen že prej, saj je zaradi elementa nepričakovanosti neposrednega izvršilnega dejanja le-to praviloma bolj uspešno. Dolžnik se tako ne more sklicevati, da o rubežu ni bil obveščen, saj se to izvršilno dejanje v skladu z določbami ZIZ lahko opravi brez predhodnega obvestila. V skladu s četrtim odstavkom 82. člena ZIZ se rubež lahko opravi tudi če dolžnik ni navzoč, v skladu s petim odstavkom istega člena pa ga nato o opravljenem rubežu obvesti izvršitelj.
delno plačilo – delni umik predloga za izvršbo – vračunavanje obresti in stroškov
Sodišče prve stopnje je sledilo upnikovemu delnemu umiku predloga za izvršbo in izvršbo dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 19.6.2006 delno ustavilo za znesek delnega plačila, ki ga je dne 16.8.2007 izvršila dolžnica, pri tem pa je povsem pravilno upoštevalo določilo 288. člena OZ, v skladu s katerim se, če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, ti vračunajo tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica in v izreku izpodbijanega sklepa navedlo, da se izvršba delno ustavi za znesek izvršilnih stroškov in deloma zakonskih zamudnih obresti, saj je zaradi delnega plačila terjatev upnika v tem obsegu poplačana. Ob tem, ko dolžnica v svoji pritožbi ne zatrjuje, da je na račun svojega dolga plačala kaj več kot v izreku izpodbijanega sklepa navedenih 208,40 EUR, tudi sicer pa prvostopenjski izračun preostalega dolga graja le pavšalno, pri čemer velja poudariti, da je ta del obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki ne postane pravnomočna, in je jasno, da je sodišče prve stopnje izvršbo deloma ustavilo za celoten znesek delnega plačila, pri tem pa pravilno upoštevalo vrstni red poplačila kot izhaja iz 288. člena OZ, je pritožbena izvajanja dolžnice potrebno zavrniti kot neutemeljena.
ZDSS- 1 člen 5. ZDR člen 204 204/3. ZDR/90 člen 105. ZTPDR člen 80, 83. UZITUL člen 14.
vojak – obstoj delovnega razmerja – odškodnina – prestop iz JLA v TO – pasivna legitimacija – stvarna pristojnost
Ker tožnik v zakonsko določenem roku ni prestopil iz JLA v Teritorialno obrambo RS in ker se tako nikoli ni zaposlil v Teritorialni obrambi RS oziroma v Slovenski vojski, tožena stranka (RS) ni pasivno legitimirana v sporu, v katerem tožnik uveljavlja primarni tožbeni zahtevek za priznanje in vpis delovne dobe ter za obračun in izplačilo denarnih prejemkov iz delovnega razmerja.
Tožnik je s podrednim tožbenim zahtevkom zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke v zvezi z odpovedjo bivanja in izgonom iz države. Ker v tem delu ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, ampak sodišča splošne pristojnosti.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – poslabšanje zdravstvenega stanja – vzročna zveza
Tožnik lahko zahteva odškodnino zaradi nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja, s katerim ni mogel računati, četudi se je s poravnavo, na podlagi katere je prejel odškodnino za škodo, ki jo je utrpel neposredno ob poškodbi pri delu, odrekel pravici do nadaljnje odškodnine.
Pri tožniku je zaradi poškodbe pri delu prišlo do manifestacije degenerativnih sprememb v rami, tako da je celoten obseg škode v zvezi s tem v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Pri tem ni bistveno, ali bi do vseh posledic, vključno z invalidnostjo, prišlo tudi, če škodnega dogodka ne bi bilo, ampak je bistveno le, da je škodni dogodek sprožil vse tožnikove kasnejše težave.
pripoznava tožbenega zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – zamudna sodba
Izjava o pripoznavi mora biti jasna, nedvoumna in se mora nanašati neposredno na tožbeni zahtevek. Odgovor na tožbo, kot ga je oblikovala tožena stranka in v katerem je navedla, da so razveljavili odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki je še vedno zaposlen pri njih, da je koristil letni dopust v času odpovednega roka in da delovno razmerje ni bilo prekinjeno, s prošnjo, da se tožba umakne, nima značilnosti pripoznave toženega zahtevka. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave, ampak je ob odsotnosti tožene stranke s poravnalnega oziroma prvega naroka za glavno obravnavo ob izpolnjenih pogojih iz 318. čl. ZPP izdalo zamudno sodbo.
stroški postopka – zahteva za odpravo kršitve – tožba
Tožnik je zoper aneks k pogodbi o zaposlitvi vložil zahtevo po 24. čl. ZJU, o kateri tožena stranka v zakonsko določenem osemdnevnem roku ni odločila, tako da je zaradi zavarovanja svojih pravic moral v tridesetih dneh od poteka roka za izdajo sklepa komisije za pritožbe, vložiti tožbo. Ker njegov pooblaščenec odločbe komisije za pritožbe ni prejel pred vložitvijo tožbe, je bila tožba potrebna in je tožnik upravičen do z njo povezanih pravnih stroškov.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka tožnici ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, za katero se je zahtevala druga smer izobrazbe kot za delovno mesto, na katerega se je nanašala redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pri tem ni bistveno, da je tožnica v preteklosti pridobila številne delovne izkušnje in se dodatno izobraževala, tako da bi po lasni oceni na tem delovnem mestu delo lahko opravljala.
Iz izreka izvršilnega naslova je razvidno, da je bilo dolžnici pod grožnjo izreka denarne kazni v bodoče prepovedano vsako tako ali podobno motenje posesti skrajno desnega dela garaže, zlasti pa vsakršno spreminjanje kode, s katero se odpirajo drsna vrata pred njo, ali ključavnice na teh vratih, zato je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je parkiranje osebnega vozila pred vhodom v skrajni desni del garaže upnikov povsem nov način motilnega dejanja in se to dejanje bistveno razlikuje od načina prejšnjega motenja.
stroški v zvezi z delom – povračilo prehrane med delom – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo
Povračila stroškov v zvezi z delom je šteti za denarne terjatve, ki jih lahko delavec uveljavlja neposredno pred sodiščem. Iz tega razloga je v tem sporu, v katerem so tožeče stranke zahtevale povračilo stroškov prehrane med delom, dopustno direktno sodno varstvo.
Ker izvršba na nepremičnino parc. št. x še ni bila ustavljena, je izbris zaznambe sklepa o izvršbi pri parc. št. x napačno dovoljen vpis in ne pomotni vpis.
Pomotni vpis je tisti opravljen vpis, ki ni skladen z vsebino vpisa, ki je bila dovoljena s sklepom o dovolitvi vpisa.