CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0058905
ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362.
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
razmerje med sodiščem in upraviteljem - uresničitev interesov upnikov - nagrada stečajnega upravitelja - pridobitev pravice do nagrade - odločitev sodišča
Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).
procesni roki – računanje rokov – rok za vložitev revizije – tek procesnega roka – prekinitev teka procesnega roka – sodne počitnice
Razen v nujnih zadevah procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, nastop sodnih počitnic pa prekine tudi tek procesnega roka, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – prednost preživljanja pred drugimi obveznostmi
Starši morajo za preživljanje svojih otrok storiti vse, kar je v njihovi moči, da pridobijo za to potrebna sredstva. Obveznost do mladoletne hčere ima prednost pred ostalimi obveznostmi staršev (prirejena je le obveznosti skrbeti za ostale mladoletne otroke).
nezmožnost uporabe nepremičnine – povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – pravna podlaga zahtevka – trditvena podlaga – sklepčnost tožbe
Zahtevek za povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (od uveljavitve ZDen dalje) je odškodninski zahtevek, pri katerem pa ni treba ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove (subjektivne ali objektivne) odškodninske odgovornosti.
sosedsko pravo – prepovedana imisija – odvzem svetlobe – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba
V določilu 75. člena SPZ je izrecna obveznost presoje tolerance praga posega glede na vrsto in namen nepremičnine. Za poseg, ki vpliva na svetlost in zračnost sosednje nepremičnine, ni vseeno ali je ta stanovanjsko poslopje ali pa poslovni obrat, v katerem se med 8. in 16. uro opravlja gospodarska dejavnost in v katerem nihče ne živi. Nedvomno je v slednjem primeru tolerančni prag višji, tako kot je npr. v primeru hrupa višji pri tovarni kot pri bolnici.
zavarovanje terjatve - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - prepoved stikov - pogoji za začasno odredbo - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve
Sodna praksa je pri pogojih za izdajo začasne odredbe po 411. členu ZPP enotna; izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo sicer začasno, a nujno ukrepanje, da se že pred dokončno odločitvijo zavarujejo koristi otroka, da se prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
OZ člen 131. ZUreP-1 člen 110, 110/8. ZGO-1 člen 52.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – omejitve lastninske pravice – služnost v javno korist – odškodnina – povzročitev škode – graditev objekta – temeljni pogoji graditve objektov – občinski prostorski akti – lokacijska informacija – prostorski ukrepi – začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora – zaupanje v lokacijsko informacijo - odškodnina zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo
Če lokacijska informacija vsebuje opozorilo, da se pripravljajo spremembe oziroma nov prostorski akt, investitor ni upravičen do povrnitve škode, nastale zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056792
KZ člen 133, 133/1. OZ člen131, 179. ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-14.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo – obseg vezanosti na kazensko sodbo– povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost.
ZDKG člen 3, 8, 14, 23. ZD člen 14, 14/1, 14/2, 15.
zaščitena kmetija – obseg zaščitene kmetje - dedovanje zaščitene kmetije – dedovanje na podlagi zakona – dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju – zakoniti dediči
Osebnega vozila in hranilnih vlog, ni mogoče šteti kot del zaščitene kmetije, Glede tega premoženja zato nastopi dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju.
Pritožbeno sodišče lahko v škodo edinega pritožnika ugotovi višji znesek pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, če zaradi tega same odločitve prve stopnje ne spremeni v njegovo škodo.
pravnomočnost sklepa o dedovanju – pomanjkljivosti izreka – dodatni sklep o dedovanju
Če so bila kot del zapuščine v pravnomočnem sklepu o dedovanju sredstva na tem računu že upoštevana, četudi sodišče prve stopnje v tem sklepu ni ugotovilo točnega zneska denarnih sredstev na računih kot dela zapuščine, čeprav bi to moralo storiti, ne morejo predstavljati pozneje najdenega premoženja v smislu 221. člena ZD.
odmera nagrade izvedencu – pravni interes za izpodbijanje odmere nagrade izvedencu
Pravni interes za pritožbo tožene stranke, ki jo sicer izpodbijani sklep o odmeri nagrade izvedencu ne zavezuje k plačilu, je izkazan, ker se bo strošek nagrade za delo izvedenca, v primeru, če bo tožeča stranka s tožbo uspela, prevalil na toženo stranko. Potrebnost stroška za pravdo v rednem postopku se izčrpa že pri odmeri nagrade in stroškov sodno angažiranemu izvedencu, in sicer glede vprašanja, ali je izvedenec opravil delo v skladu z zahtevo sodišča in glede vprašanja, ali je za opravljeno delo v skladu z zahtevo sodišča upravičen prejeti plačilo v taki višini, ki ustreza kriterijem po tarifi iz Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih.
Ker je sodišče prve stopnje odmerilo izvedencu nagrado, upoštevaje obsežnost spisa in študija za podano mnenje ter glede na obseg pisnega mnenja, pri tem pa ni presojalo obsega potrebnih opravil za odgovore na tista vprašanja, ki mu jih je zastavilo iz področja ekonomske stroke, izvedeniško mnenje pa obsega tudi odgovore na vprašanja, ki mu jih sodišče prve stopnje ni zastavilo in pri katerih pomoč izvedenca za odločitev v zadevi sodišču ni potrebna in so torej odveč, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
pobotanje terjatev – pogoji za pobot – procesno pobotanje – izjava o pobotu – trenutek pobota – zapadlost terjatve
Pri procesnem pobotanju pride do pobota s sodbo, z odločbo o obstoju v pobot ugovarjane terjatve, vendar se tudi v tem primeru šteje, da posledice pobota učinkujejo za nazaj, ko so stekli pogoji za pobotanje, to je takrat, ko sta se srečali terjatvi tožeče in tožene stranke, kar je praviloma dan zapadlosti kasnejše obveznosti. Posledica pobota je, da prenehata pobotani obveznosti, do višine nižje od njiju, pri čemer takrat nehajo teči zamudne obresti. Pri pobotu je treba upoštevati celotne terjatve, tako glavnico kot zakonske zamudne obresti.
odvzem poslovne sposobnosti – zaznamba začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti – odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu na predlog – odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu po uradni dolžnosti
V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o vpisih, lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo zemljiškoknjižni sklep, s katerim je bil odrejen vpis zaznambe začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti.
Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni bil podan s strani upravičenega predlagatelja in zato ni popoln ter bi ga bilo potrebno zavreči. Zavreči bi ga bilo potrebno tudi zato, ker ni podlage za zaznambo začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti. Zakonec ne more biti upravičen predlagatelj postopka ne za odvzem poslovne sposobnosti in ne za zaznambo začetka postopka v zemljiški knjigi. To pa zato, ker med strankama ne obstaja več življenjska skupnost. Stranki živita ločeno. Predlagatelju pa je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja nasprotni udeleženki. Poleg tega predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni popoln, saj ne vsebuje razlogov, iz katerih bi izhajalo, da nasprotna udeleženka ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi in bi ga tudi zato moralo sodišče zavreči.
Pritožba ni utemeljena.
Na podlagi predloga za odvzem poslovne sposobnosti je sodišče prve stopnje s sklepom odredilo zaznambo začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti imetniku pravice dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki vodi ta postopek (66. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon. V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o vpisih, pa lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (125. člen ZZK-1). V skladu s povedanim je zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi vpis tudi opravilo. Nasprotna udeleženka v pritožbi uveljavlja ugovore, ki jih lahko uveljavlja v postopku za odvzem poslovne sposobnosti, ki pa v zemljiškoknjižnem postopku niso upoštevni, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja. Po povedanem pritožba ni utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Obenem pa je odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).
priposestvovanje stvarne služnosti – pravo priposestvovanje- dobra vera
Za pravo priposestvovanje služnosti po 1. odstavku 217. člena SPZ dejansko izvrševanje služnosti ne zadostuje, temveč je potrebno, da priposestvovalec izvršuje služnost v dobri veri.