CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0058905
ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362.
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).
razmerje med sodiščem in upraviteljem - uresničitev interesov upnikov - nagrada stečajnega upravitelja - pridobitev pravice do nagrade - odločitev sodišča
Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa
procesni roki – računanje rokov – rok za vložitev revizije – tek procesnega roka – prekinitev teka procesnega roka – sodne počitnice
Razen v nujnih zadevah procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, nastop sodnih počitnic pa prekine tudi tek procesnega roka, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056792
KZ člen 133, 133/1. OZ člen131, 179. ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-14.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo – obseg vezanosti na kazensko sodbo– povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0056807
ZMZPP člen 17. ZPP člen 76. ZZK-1 člen 120, 124.
pravni položaj pravne osebe - pravo države pravne osebe - določitev pripadnosti pravne osebe - sposobnost biti stranka - posebna procesna sposobnost pravne osebe po izbrisu iz sodnega registra - avstrijsko pravo - zemljiškoknjižni postopek
Avstrijsko pravo izjemoma podeljuje pravni osebi procesno sposobnost tudi po izbrisu iz sodnega registra. Družba z omejeno odgovornostjo lahko obstaja tudi po izbrisu iz registra do popolne vnovčitve in razdelitve njenega premoženja v okviru t. i. naknadne likvidacije. Vendar ni mogoče govoriti o podelitvi splošne procesne sposobnosti, torej za opravljanje kakršnikoli (najširših) procesnih dejanj, pač pa gre le za dejanja, ki merijo na vnovčitev terjatev družbe in razdelitev tako pridobljenega premoženja.
OZ člen 131. ZJC člen 40, 40/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 14, 14/3, 14/5, 23.
povrnitev škode - odgovornost cestnega podjetja - vzdrževanje ceste - opustitev dolžnega ravnanja - pesek na cesti - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza
Vzdrževalec ceste oziroma cestno podjetje, ki je prevzelo dolžnost vzdrževanja ceste, je dolžan s ceste odstraniti vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa. Glede na to, da se je na cestišču v času nesreče nahajala večja količina peska (na prisotnost peska na tem delu pa je bil predhodno večkrat opozorjen s strani udeležencev v prometu), te obveznosti očitno ni izpolnil. Zgolj z rednim pregledovanjem ceste se svoje odgovornosti še ne more razbremeniti.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058259
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59, 59/1. ZPP člen 163, 163/2, 163/3. ZOR člen 379, 379/1. OZ člen 356, 356/1.
nedopustnost izvršbe – tožba na nedopustnost izvršbe – stroški postopka
Dolžnik je obveznost po izvršilnem naslovu opravil. Čeprav se je sčasoma pokazalo, da utrditev zemljišča ni bila zadostna, izvršilni naslov ni oživel, čeprav se je nezadostnost pokazala v roku 10 let od nastanka izvršilnega naslova.
Pravdni stroški morajo biti opredeljeno zahtevani.
ZIZ člen 38. ZIZ-E člen 76. ZPP člen 139, 139/6. Odvetniška tarifa tarifna številka 27, 39.
izvršilni postopek - izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – stroški poizvedb – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – vročitev sklepa – seznanitev s sklepom – uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je po svoji naravi podoben predlogu za uvedbo postopka za izvršbo, oziroma je vsebina predloga celo ožja od vsebine predloga za izvršbo, zato ga je glede ovrednotenja odvetniške storitve utemeljeno enačiti s predlogom, s katerim se uvaja izvršilni postopek.
Dolžnica ima pravico uveljavljati kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je bila vročitev opravljena pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki je 139. člen ZPP dopolnila z novim šestim odstavkom, novele pa ni mogoče uporabiti retroaktivno, zaradi česar se kot pravno nepomembne izkažejo pritožbene trditve o dejanski seznanitvi s sklepom o izvršbi. .
priposestvovanje stvarne služnosti – pravo priposestvovanje- dobra vera
Za pravo priposestvovanje služnosti po 1. odstavku 217. člena SPZ dejansko izvrševanje služnosti ne zadostuje, temveč je potrebno, da priposestvovalec izvršuje služnost v dobri veri.
identifikacijski znak zemljiške parcele – vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.
OZ člen 15, 22, 27, 30, 82, 82/1, 239, 239/1, 247, 247/2, 250. ZVKSES člen 98. ZVPot člen 1, 1/3. ZPP člen 285, 286, 286b.
učinek obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – zamuda z izpolnitvijo brez napak – razlaga pogodb – dolžnikova odgovornost – izjava volje – konkludentno ravnanje – ponudba – oblika ponudbe – molk naslovnika – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – potrebna skrbnost – prekluzija – sodba presenečenja – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi dokazni predlog, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.
Dogovor o pogodbeni kazni se v dvomu nanaša le na zamudo z izpolnitvijo, ne pa tudi na zamudo z izpolnitvijo brez napak.
presumpcija umika tožbe – prevod listin v tujem jeziku
Posledico, če stranka ne ravna skladno s pozivom sodišča na predložitev prevoda vloge v tujem jeziku, določa 2. odstavek 146a. člena ZPP, ki je v razmerju s 108. členom ZPP specialnejša določba.
Glede na to, da tožnik ni pojasnil, katero dejstvo bi sodišče ugotavljalo z njegovim zaslišanjem, opustitev izvedbe tega dokaza (s sklicevanjem na 1. odst. 11. čl. ZPP) ne predstavlja procesne kršitve.
Ker so v skladu z dogovorom tožnikova vlaganja poračunavala z najemnino, tožnik z vlaganji ni bil prikrajšan, toženec pa ne obogaten, zato je zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve neutemeljen.
Pri poslovni odškodninski odgovornosti (262. čl. ZOR) morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot pri deliktni odškodninski odgovornosti (154. čl. ZOR) s to razliko, da se protipravnost kaže v ravnanju, ki nasprotuje pogodbeni obveznosti. Ena od teh je tudi nastanek škode. Ker z adaptacijo, v okviru katere so bila izvedena rušitvena dela, lastnici ni nastala škoda, saj je prenovljene prostore nato dala v najem, ni utrpela škode, zato zahtevek na odškodninski podlagi ni utemeljen.
odvzem poslovne sposobnosti – zaznamba začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti – odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu na predlog – odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu po uradni dolžnosti
V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o vpisih, lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo zemljiškoknjižni sklep, s katerim je bil odrejen vpis zaznambe začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti.
Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni bil podan s strani upravičenega predlagatelja in zato ni popoln ter bi ga bilo potrebno zavreči. Zavreči bi ga bilo potrebno tudi zato, ker ni podlage za zaznambo začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti. Zakonec ne more biti upravičen predlagatelj postopka ne za odvzem poslovne sposobnosti in ne za zaznambo začetka postopka v zemljiški knjigi. To pa zato, ker med strankama ne obstaja več življenjska skupnost. Stranki živita ločeno. Predlagatelju pa je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja nasprotni udeleženki. Poleg tega predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni popoln, saj ne vsebuje razlogov, iz katerih bi izhajalo, da nasprotna udeleženka ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi in bi ga tudi zato moralo sodišče zavreči.
Pritožba ni utemeljena.
Na podlagi predloga za odvzem poslovne sposobnosti je sodišče prve stopnje s sklepom odredilo zaznambo začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti imetniku pravice dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki vodi ta postopek (66. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon. V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o vpisih, pa lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (125. člen ZZK-1). V skladu s povedanim je zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi vpis tudi opravilo. Nasprotna udeleženka v pritožbi uveljavlja ugovore, ki jih lahko uveljavlja v postopku za odvzem poslovne sposobnosti, ki pa v zemljiškoknjižnem postopku niso upoštevni, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja. Po povedanem pritožba ni utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Obenem pa je odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).
ZOR člen 178, 178/2, 186, 189, 190, 324, 324/2, 749, 897, 940, 940/1, 941, 941/2. Splošni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov člen 1, 1/2. ZPP člen 337, 337/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se osebna vozila – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina –kdaj zapade odškodninska obveznost – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – pogodba o naročilu – zavarovanje pred odgovornostjo – zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov – odgovornost zavarovalnice – lastna pravica oškodovanca - direktna tožba
Kadar se kot odškodnina prisodi vsota denarja, s katero naj bi oškodovanec nadomestil uničeno ali poškodovano stvar, gre za abstraktno odškodnino. Vendar to ne pomeni, da je tožniku ni treba konkretizirati. Zahtevek mora biti denarno ovrednoten z določenim zneskom. Plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo je namreč plačilo določenega denarnega zneska, ki je enak obsegu premoženjske škode, ki jo je odgovorna oseba dolžna povrniti.