CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0058905
ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362.
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).
razmerje med sodiščem in upraviteljem - uresničitev interesov upnikov - nagrada stečajnega upravitelja - pridobitev pravice do nagrade - odločitev sodišča
Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa
procesni roki – računanje rokov – rok za vložitev revizije – tek procesnega roka – prekinitev teka procesnega roka – sodne počitnice
Razen v nujnih zadevah procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, nastop sodnih počitnic pa prekine tudi tek procesnega roka, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, je manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo v smislu določb ZOdvT, saj ZIZ v 43. členu ne zahteva obrazložitve, zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana.
povzročitev škode – odgovornost za drugega – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca - škoda tretje osebe
Splošno načelo odškodninskega prava je, da vsakdo odgovarja za svoja dejanja ali opustitve. Odškodninsko pravo pa določa izjeme od tega splošnega načela s pravili o odgovornosti za drugega. Takšna izjema je tudi odgovornost za delavce. Pravna ali fizična oseba (delodajalec) pa ne odgovarja za delavca, ki je povzročil škodo tretji osebi zato, ker je to storil v delovnem času in na delovnem mestu, pač pa zato, ker je delavec to storil pri njej na delu ali v zvezi z njenim delom, ko je torej delal v njeno korist.
Pritožbeno sodišče lahko v škodo edinega pritožnika ugotovi višji znesek pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, če zaradi tega same odločitve prve stopnje ne spremeni v njegovo škodo.
nezmožnost uporabe nepremičnine – povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – pravna podlaga zahtevka – trditvena podlaga – sklepčnost tožbe
Zahtevek za povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (od uveljavitve ZDen dalje) je odškodninski zahtevek, pri katerem pa ni treba ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove (subjektivne ali objektivne) odškodninske odgovornosti.
sosedsko pravo – prepovedana imisija – odvzem svetlobe – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba
V določilu 75. člena SPZ je izrecna obveznost presoje tolerance praga posega glede na vrsto in namen nepremičnine. Za poseg, ki vpliva na svetlost in zračnost sosednje nepremičnine, ni vseeno ali je ta stanovanjsko poslopje ali pa poslovni obrat, v katerem se med 8. in 16. uro opravlja gospodarska dejavnost in v katerem nihče ne živi. Nedvomno je v slednjem primeru tolerančni prag višji, tako kot je npr. v primeru hrupa višji pri tovarni kot pri bolnici.
zavarovanje terjatve - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - prepoved stikov - pogoji za začasno odredbo - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve
Sodna praksa je pri pogojih za izdajo začasne odredbe po 411. členu ZPP enotna; izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo sicer začasno, a nujno ukrepanje, da se že pred dokončno odločitvijo zavarujejo koristi otroka, da se prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
pravnomočnost sklepa o dedovanju – pomanjkljivosti izreka – dodatni sklep o dedovanju
Če so bila kot del zapuščine v pravnomočnem sklepu o dedovanju sredstva na tem računu že upoštevana, četudi sodišče prve stopnje v tem sklepu ni ugotovilo točnega zneska denarnih sredstev na računih kot dela zapuščine, čeprav bi to moralo storiti, ne morejo predstavljati pozneje najdenega premoženja v smislu 221. člena ZD.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056792
KZ člen 133, 133/1. OZ člen131, 179. ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-14.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo – obseg vezanosti na kazensko sodbo– povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost.
tek zamudnih obresti – pravna podlaga zahtevka za plačilo obresti - uporaba zakona in splošnih pogojev – zavarovalna pogodba
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o teku zamudnih obresti materialnopravno pravilno upoštevalo tako določbe 943. člena OZ kot tudi določila Splošnih pogojev in Tabele invalidnosti. Oboji glede na določila 120. člena OZ zavezujejo pravdni stranki kot pogodbeni stranki zavarovalne pogodbe. Za zavrnitev uporabe določil Splošnih pogojev in Tabele invalidnosti (2. odstavek 121. člena OZ) sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage. Tožeča stranka namreč vse do pritožbe ni zatrjevala obstoja nobene od predpostavk, katere morajo biti skladno s 121. členom OZ podane za ugotovitev ničnosti določil Splošnih pogojev oziroma za zavrnitev njihove uporabe.
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pogoji priposestvovanja
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari oziroma je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj lahko v opravičeni zmoti glede svoje lastninske pravice.
Tožnica ob trditvi, da je mati nepremičnino kupila (torej pridobila na pravnoposlovni podlagi) in vednosti, da se ob tem ni vpisala v zemljiško knjigo, ne more uspešno zatrjevati dobre vere.
Čeprav tožeča stranka kot upravnik objekta ob naročilu sanacije strehe ne bi pridobila ustreznega mandata potrebnega števila solastnikov, so njeno ravnanje pri sanaciji strehe z izvedenim plačilom ostali solastniki naknadno odobrili.
vrnitev v prejšnje stanje – sodno pisanje pritrjeno na vratih
Ker v konkretnem primeru obvestilo pošte o sodni pošiljki ni bilo puščeno v predalčniku, pač pa pritrjeno na vratih, vprašanje, ali ima tožena stranka nabiralnik, za odločitev o utemeljenosti vzroka, zakaj naj bi zamudila narok, s tem pa tudi za odločitev, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje iz 1. odstavka 116. člena ZPP, ni relevantno. Pač pa je to vprašanje pomembno za odločitev, ali je bilo toženi stranki pravilno vročeno vabilo na narok z obvestilom o sodnem pisanju, pritrjeno na vratih objekta, ki stoji na naslovu, ki je kot poslovni naslov tožene stranke vpisan v sodni register.