CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0058905
ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362.
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
razmerje med sodiščem in upraviteljem - uresničitev interesov upnikov - nagrada stečajnega upravitelja - pridobitev pravice do nagrade - odločitev sodišča
Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).
procesni roki – računanje rokov – rok za vložitev revizije – tek procesnega roka – prekinitev teka procesnega roka – sodne počitnice
Razen v nujnih zadevah procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, nastop sodnih počitnic pa prekine tudi tek procesnega roka, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami.
OZ člen 15, 22, 27, 30, 82, 82/1, 239, 239/1, 247, 247/2, 250. ZVKSES člen 98. ZVPot člen 1, 1/3. ZPP člen 285, 286, 286b.
učinek obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – zamuda z izpolnitvijo brez napak – razlaga pogodb – dolžnikova odgovornost – izjava volje – konkludentno ravnanje – ponudba – oblika ponudbe – molk naslovnika – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – potrebna skrbnost – prekluzija – sodba presenečenja – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi dokazni predlog, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.
Dogovor o pogodbeni kazni se v dvomu nanaša le na zamudo z izpolnitvijo, ne pa tudi na zamudo z izpolnitvijo brez napak.
OZ člen 131. ZJC člen 40, 40/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 14, 14/3, 14/5, 23.
povrnitev škode - odgovornost cestnega podjetja - vzdrževanje ceste - opustitev dolžnega ravnanja - pesek na cesti - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza
Vzdrževalec ceste oziroma cestno podjetje, ki je prevzelo dolžnost vzdrževanja ceste, je dolžan s ceste odstraniti vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa. Glede na to, da se je na cestišču v času nesreče nahajala večja količina peska (na prisotnost peska na tem delu pa je bil predhodno večkrat opozorjen s strani udeležencev v prometu), te obveznosti očitno ni izpolnil. Zgolj z rednim pregledovanjem ceste se svoje odgovornosti še ne more razbremeniti.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0056807
ZMZPP člen 17. ZPP člen 76. ZZK-1 člen 120, 124.
pravni položaj pravne osebe - pravo države pravne osebe - določitev pripadnosti pravne osebe - sposobnost biti stranka - posebna procesna sposobnost pravne osebe po izbrisu iz sodnega registra - avstrijsko pravo - zemljiškoknjižni postopek
Avstrijsko pravo izjemoma podeljuje pravni osebi procesno sposobnost tudi po izbrisu iz sodnega registra. Družba z omejeno odgovornostjo lahko obstaja tudi po izbrisu iz registra do popolne vnovčitve in razdelitve njenega premoženja v okviru t. i. naknadne likvidacije. Vendar ni mogoče govoriti o podelitvi splošne procesne sposobnosti, torej za opravljanje kakršnikoli (najširših) procesnih dejanj, pač pa gre le za dejanja, ki merijo na vnovčitev terjatev družbe in razdelitev tako pridobljenega premoženja.
priposestvovanje stvarne služnosti – pravo priposestvovanje- dobra vera
Za pravo priposestvovanje služnosti po 1. odstavku 217. člena SPZ dejansko izvrševanje služnosti ne zadostuje, temveč je potrebno, da priposestvovalec izvršuje služnost v dobri veri.
Pritožbeno sodišče lahko v škodo edinega pritožnika ugotovi višji znesek pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, če zaradi tega same odločitve prve stopnje ne spremeni v njegovo škodo.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058520
ZPP člen 110, 110/3, 226, 226/3, 431, 431/1. ZIZ člen 15. ZM člen 66, 67. ZN člen 61, 61/1.
verodostojna listina – nepopoln predlog za izvršbo – menica – izvirnik menice – overjen prepis menice – podaljšanje roka – prekluziven rok – oprava poizvedb
Če bi upnica predlogu za izvršbo priložila (notarsko) overjen prepis menice, bi bil njen predlog za izvršbo popoln. Ker pa je upnica predlogu za izvršbo priložila le (navaden) prepis menice, je bil njen predlog za izvršbo formalno pomanjkljiv.
Podaljšljiv rok je v primeru, da podaljšanje ni predlagano pravočasno ali predlogu za podaljšanje ni ugodeno, prekluziven, kar pomeni, da procesnega dejanja po poteku tega roka ni več mogoče opraviti.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – prednost preživljanja pred drugimi obveznostmi
Starši morajo za preživljanje svojih otrok storiti vse, kar je v njihovi moči, da pridobijo za to potrebna sredstva. Obveznost do mladoletne hčere ima prednost pred ostalimi obveznostmi staršev (prirejena je le obveznosti skrbeti za ostale mladoletne otroke).
O pravicah do zapuščine prvenstveno odloča zapuščinsko sodišče. Na pravdo napoti stranke le v primeru, ko so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. O veljavnosti zapustnikove oporoke je lahko odločilo zapuščinsko sodišče, ker odločilno dejstvo, da je oporočitelj oporoko le podpisal, ne pa tudi napisal, med strankami ni sporno.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pomen sklepa o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - pravnomočen sklep o dedovanju - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju
Ker je osrednje vprašanje, na katerega odgovarja sklep o dedovanju, to, kdo je zapustnikov dedič in na koga je v trenutku smrti prešlo zapustnikovo premoženje, je irelevantno, kaj se je z zapustnikovo nepremičnino dogajalo po njegovi smrti.
ZIZ člen 38. ZIZ-E člen 76. ZPP člen 139, 139/6. Odvetniška tarifa tarifna številka 27, 39.
izvršilni postopek - izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – stroški poizvedb – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – vročitev sklepa – seznanitev s sklepom – uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je po svoji naravi podoben predlogu za uvedbo postopka za izvršbo, oziroma je vsebina predloga celo ožja od vsebine predloga za izvršbo, zato ga je glede ovrednotenja odvetniške storitve utemeljeno enačiti s predlogom, s katerim se uvaja izvršilni postopek.
Dolžnica ima pravico uveljavljati kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je bila vročitev opravljena pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki je 139. člen ZPP dopolnila z novim šestim odstavkom, novele pa ni mogoče uporabiti retroaktivno, zaradi česar se kot pravno nepomembne izkažejo pritožbene trditve o dejanski seznanitvi s sklepom o izvršbi. .
presumpcija umika tožbe – prevod listin v tujem jeziku
Posledico, če stranka ne ravna skladno s pozivom sodišča na predložitev prevoda vloge v tujem jeziku, določa 2. odstavek 146a. člena ZPP, ki je v razmerju s 108. členom ZPP specialnejša določba.
pravnomočnost sklepa o dedovanju – pomanjkljivosti izreka – dodatni sklep o dedovanju
Če so bila kot del zapuščine v pravnomočnem sklepu o dedovanju sredstva na tem računu že upoštevana, četudi sodišče prve stopnje v tem sklepu ni ugotovilo točnega zneska denarnih sredstev na računih kot dela zapuščine, čeprav bi to moralo storiti, ne morejo predstavljati pozneje najdenega premoženja v smislu 221. člena ZD.