CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0058905
ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362.
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
razmerje med sodiščem in upraviteljem - uresničitev interesov upnikov - nagrada stečajnega upravitelja - pridobitev pravice do nagrade - odločitev sodišča
Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).
procesni roki – računanje rokov – rok za vložitev revizije – tek procesnega roka – prekinitev teka procesnega roka – sodne počitnice
Razen v nujnih zadevah procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, nastop sodnih počitnic pa prekine tudi tek procesnega roka, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami.
ZOR člen 178, 178/2, 186, 189, 190, 324, 324/2, 749, 897, 940, 940/1, 941, 941/2. Splošni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov člen 1, 1/2. ZPP člen 337, 337/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se osebna vozila – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina –kdaj zapade odškodninska obveznost – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – pogodba o naročilu – zavarovanje pred odgovornostjo – zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov – odgovornost zavarovalnice – lastna pravica oškodovanca - direktna tožba
Kadar se kot odškodnina prisodi vsota denarja, s katero naj bi oškodovanec nadomestil uničeno ali poškodovano stvar, gre za abstraktno odškodnino. Vendar to ne pomeni, da je tožniku ni treba konkretizirati. Zahtevek mora biti denarno ovrednoten z določenim zneskom. Plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo je namreč plačilo določenega denarnega zneska, ki je enak obsegu premoženjske škode, ki jo je odgovorna oseba dolžna povrniti.
OZ člen 15, 22, 27, 30, 82, 82/1, 239, 239/1, 247, 247/2, 250. ZVKSES člen 98. ZVPot člen 1, 1/3. ZPP člen 285, 286, 286b.
učinek obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – zamuda z izpolnitvijo brez napak – razlaga pogodb – dolžnikova odgovornost – izjava volje – konkludentno ravnanje – ponudba – oblika ponudbe – molk naslovnika – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – potrebna skrbnost – prekluzija – sodba presenečenja – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi dokazni predlog, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.
Dogovor o pogodbeni kazni se v dvomu nanaša le na zamudo z izpolnitvijo, ne pa tudi na zamudo z izpolnitvijo brez napak.
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pogoji priposestvovanja
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari oziroma je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj lahko v opravičeni zmoti glede svoje lastninske pravice.
Tožnica ob trditvi, da je mati nepremičnino kupila (torej pridobila na pravnoposlovni podlagi) in vednosti, da se ob tem ni vpisala v zemljiško knjigo, ne more uspešno zatrjevati dobre vere.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pomen sklepa o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - pravnomočen sklep o dedovanju - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju
Ker je osrednje vprašanje, na katerega odgovarja sklep o dedovanju, to, kdo je zapustnikov dedič in na koga je v trenutku smrti prešlo zapustnikovo premoženje, je irelevantno, kaj se je z zapustnikovo nepremičnino dogajalo po njegovi smrti.
obnova postopka – obnovitveni razlog – isti zakoniti zastopniki obeh strank
Tako tožečo stranko kot njen zakoniti zastopnik kot tudi toženo stranko kot njen zastopnik je zastopala ista oseba A.K. Zaradi kolizije interesov obeh pravdnih strank, pa tudi kolizije interesov tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika, je pritožnica smiselno uveljavljala pomanjkanje procesne sposobnosti tožene stranke, ker je ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu v takih situacijah upravičen zastopati, s tem pa je uveljavljala tudi obnovitveni razlog iz 4. točke 394. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056792
KZ člen 133, 133/1. OZ člen131, 179. ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-14.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo – obseg vezanosti na kazensko sodbo– povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost.
odvzem poslovne sposobnosti – zaznamba začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti – odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu na predlog – odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu po uradni dolžnosti
V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o vpisih, lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo zemljiškoknjižni sklep, s katerim je bil odrejen vpis zaznambe začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti.
Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni bil podan s strani upravičenega predlagatelja in zato ni popoln ter bi ga bilo potrebno zavreči. Zavreči bi ga bilo potrebno tudi zato, ker ni podlage za zaznambo začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti. Zakonec ne more biti upravičen predlagatelj postopka ne za odvzem poslovne sposobnosti in ne za zaznambo začetka postopka v zemljiški knjigi. To pa zato, ker med strankama ne obstaja več življenjska skupnost. Stranki živita ločeno. Predlagatelju pa je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja nasprotni udeleženki. Poleg tega predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni popoln, saj ne vsebuje razlogov, iz katerih bi izhajalo, da nasprotna udeleženka ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi in bi ga tudi zato moralo sodišče zavreči.
Pritožba ni utemeljena.
Na podlagi predloga za odvzem poslovne sposobnosti je sodišče prve stopnje s sklepom odredilo zaznambo začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti imetniku pravice dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki vodi ta postopek (66. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon. V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o vpisih, pa lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (125. člen ZZK-1). V skladu s povedanim je zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi vpis tudi opravilo. Nasprotna udeleženka v pritožbi uveljavlja ugovore, ki jih lahko uveljavlja v postopku za odvzem poslovne sposobnosti, ki pa v zemljiškoknjižnem postopku niso upoštevni, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja. Po povedanem pritožba ni utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Obenem pa je odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).
SPZ člen 33, 33/1, 34. ZPP člen 426, 426/1. ZTLR člen 79.
motenje posesti – odškodninski in povračilni zahtevki
Izrek izpodbijanega sklepa je v delu, ki nalaga toženim strankam plačilo denarne vrednosti določenih premičnin, kar je po vsebini odškodninska terjatev, materialnopravno napačen. Odškodninski in drugi povračilni zahtevki v okviru posestne pravde niso mogoči.
tek zamudnih obresti – pravna podlaga zahtevka za plačilo obresti - uporaba zakona in splošnih pogojev – zavarovalna pogodba
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o teku zamudnih obresti materialnopravno pravilno upoštevalo tako določbe 943. člena OZ kot tudi določila Splošnih pogojev in Tabele invalidnosti. Oboji glede na določila 120. člena OZ zavezujejo pravdni stranki kot pogodbeni stranki zavarovalne pogodbe. Za zavrnitev uporabe določil Splošnih pogojev in Tabele invalidnosti (2. odstavek 121. člena OZ) sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage. Tožeča stranka namreč vse do pritožbe ni zatrjevala obstoja nobene od predpostavk, katere morajo biti skladno s 121. členom OZ podane za ugotovitev ničnosti določil Splošnih pogojev oziroma za zavrnitev njihove uporabe.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor iz najemnih razmerij
Predpostavka izključne pristojnosti okrajnega sodišča je tudi obstoj najemnega ali zakupnega razmerja ali vsaj spor med pravdnima strankama o tem vprašanju.
V sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058520
ZPP člen 110, 110/3, 226, 226/3, 431, 431/1. ZIZ člen 15. ZM člen 66, 67. ZN člen 61, 61/1.
verodostojna listina – nepopoln predlog za izvršbo – menica – izvirnik menice – overjen prepis menice – podaljšanje roka – prekluziven rok – oprava poizvedb
Če bi upnica predlogu za izvršbo priložila (notarsko) overjen prepis menice, bi bil njen predlog za izvršbo popoln. Ker pa je upnica predlogu za izvršbo priložila le (navaden) prepis menice, je bil njen predlog za izvršbo formalno pomanjkljiv.
Podaljšljiv rok je v primeru, da podaljšanje ni predlagano pravočasno ali predlogu za podaljšanje ni ugodeno, prekluziven, kar pomeni, da procesnega dejanja po poteku tega roka ni več mogoče opraviti.
nezmožnost uporabe nepremičnine – povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – pravna podlaga zahtevka – trditvena podlaga – sklepčnost tožbe
Zahtevek za povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (od uveljavitve ZDen dalje) je odškodninski zahtevek, pri katerem pa ni treba ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove (subjektivne ali objektivne) odškodninske odgovornosti.
sosedsko pravo – prepovedana imisija – odvzem svetlobe – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba
V določilu 75. člena SPZ je izrecna obveznost presoje tolerance praga posega glede na vrsto in namen nepremičnine. Za poseg, ki vpliva na svetlost in zračnost sosednje nepremičnine, ni vseeno ali je ta stanovanjsko poslopje ali pa poslovni obrat, v katerem se med 8. in 16. uro opravlja gospodarska dejavnost in v katerem nihče ne živi. Nedvomno je v slednjem primeru tolerančni prag višji, tako kot je npr. v primeru hrupa višji pri tovarni kot pri bolnici.