CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0058905
ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362.
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
razmerje med sodiščem in upraviteljem - uresničitev interesov upnikov - nagrada stečajnega upravitelja - pridobitev pravice do nagrade - odločitev sodišča
Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa
procesni roki – računanje rokov – rok za vložitev revizije – tek procesnega roka – prekinitev teka procesnega roka – sodne počitnice
Razen v nujnih zadevah procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, nastop sodnih počitnic pa prekine tudi tek procesnega roka, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pogoji priposestvovanja
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari oziroma je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj lahko v opravičeni zmoti glede svoje lastninske pravice.
Tožnica ob trditvi, da je mati nepremičnino kupila (torej pridobila na pravnoposlovni podlagi) in vednosti, da se ob tem ni vpisala v zemljiško knjigo, ne more uspešno zatrjevati dobre vere.
raba nepremičnine – dogovor o rabi nepremičnine – prepoved vznemirjanja – negatorna tožba – hoja in vožnja po tuji nepremičnini
Tožeča stranka je vsem toženim strankam poslala pisno prepoved uporabe njene nepremičnine, dela skupne dovozne poti. Obligacijsko razmerje med tožečo in prvotoženo stranko je tako prenehalo in prvotožena stranka ni več upravičena uporabljati skupne dovozne poti, pri čemer je primeren odpovedni rok nedvomno potekel do zaključka glavne obravnave.
Ob pravilni ugotovitvi, da tožene stranke niso pridobile nobene stvarne pravice na tuji stvari, je materialnopravno zmotno razlogovanje prvostopnega sodišča, da se ob delitvi nepremičnine obligacijske pravice prenesejo na pravnega naslednika dela nepremičnine (pravilno imetnika lastninske pravice na z delitvijo nastali novi nepremičnini), na način kot to za služnosti sicer določa 1. odstavek 225. člena SPZ.
Hoja in vožnja po tuji nepremičnini nedvomno predstavljata vznemirjanje lastninske pravice, tudi če imetnik lastninske pravice pri tem ni fizično oviran in lahko še vseeno tudi sam uporablja stvar. Niti ni potrebno, da bi bil lastnik kot imetnik lastninske pravice psihično vznemirjen zaradi uporabe predmeta lastninske pravice s strani tretje osebe, kajti stvarna pravica je absolutna pravica, ki kot rečeno daje imetniku pravico, da vse ostale izključi od uporabe stvari.
povzročitev škode – odgovornost za drugega – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca - škoda tretje osebe
Splošno načelo odškodninskega prava je, da vsakdo odgovarja za svoja dejanja ali opustitve. Odškodninsko pravo pa določa izjeme od tega splošnega načela s pravili o odgovornosti za drugega. Takšna izjema je tudi odgovornost za delavce. Pravna ali fizična oseba (delodajalec) pa ne odgovarja za delavca, ki je povzročil škodo tretji osebi zato, ker je to storil v delovnem času in na delovnem mestu, pač pa zato, ker je delavec to storil pri njej na delu ali v zvezi z njenim delom, ko je torej delal v njeno korist.
SPZ člen 33, 33/1, 34. ZPP člen 426, 426/1. ZTLR člen 79.
motenje posesti – odškodninski in povračilni zahtevki
Izrek izpodbijanega sklepa je v delu, ki nalaga toženim strankam plačilo denarne vrednosti določenih premičnin, kar je po vsebini odškodninska terjatev, materialnopravno napačen. Odškodninski in drugi povračilni zahtevki v okviru posestne pravde niso mogoči.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058520
ZPP člen 110, 110/3, 226, 226/3, 431, 431/1. ZIZ člen 15. ZM člen 66, 67. ZN člen 61, 61/1.
verodostojna listina – nepopoln predlog za izvršbo – menica – izvirnik menice – overjen prepis menice – podaljšanje roka – prekluziven rok – oprava poizvedb
Če bi upnica predlogu za izvršbo priložila (notarsko) overjen prepis menice, bi bil njen predlog za izvršbo popoln. Ker pa je upnica predlogu za izvršbo priložila le (navaden) prepis menice, je bil njen predlog za izvršbo formalno pomanjkljiv.
Podaljšljiv rok je v primeru, da podaljšanje ni predlagano pravočasno ali predlogu za podaljšanje ni ugodeno, prekluziven, kar pomeni, da procesnega dejanja po poteku tega roka ni več mogoče opraviti.
ZIZ člen 38. ZIZ-E člen 76. ZPP člen 139, 139/6. Odvetniška tarifa tarifna številka 27, 39.
izvršilni postopek - izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – stroški poizvedb – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – vročitev sklepa – seznanitev s sklepom – uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je po svoji naravi podoben predlogu za uvedbo postopka za izvršbo, oziroma je vsebina predloga celo ožja od vsebine predloga za izvršbo, zato ga je glede ovrednotenja odvetniške storitve utemeljeno enačiti s predlogom, s katerim se uvaja izvršilni postopek.
Dolžnica ima pravico uveljavljati kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je bila vročitev opravljena pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki je 139. člen ZPP dopolnila z novim šestim odstavkom, novele pa ni mogoče uporabiti retroaktivno, zaradi česar se kot pravno nepomembne izkažejo pritožbene trditve o dejanski seznanitvi s sklepom o izvršbi. .
presumpcija umika tožbe – prevod listin v tujem jeziku
Posledico, če stranka ne ravna skladno s pozivom sodišča na predložitev prevoda vloge v tujem jeziku, določa 2. odstavek 146a. člena ZPP, ki je v razmerju s 108. členom ZPP specialnejša določba.
Glede na to, da tožnik ni pojasnil, katero dejstvo bi sodišče ugotavljalo z njegovim zaslišanjem, opustitev izvedbe tega dokaza (s sklicevanjem na 1. odst. 11. čl. ZPP) ne predstavlja procesne kršitve.
Ker so v skladu z dogovorom tožnikova vlaganja poračunavala z najemnino, tožnik z vlaganji ni bil prikrajšan, toženec pa ne obogaten, zato je zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve neutemeljen.
Pri poslovni odškodninski odgovornosti (262. čl. ZOR) morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot pri deliktni odškodninski odgovornosti (154. čl. ZOR) s to razliko, da se protipravnost kaže v ravnanju, ki nasprotuje pogodbeni obveznosti. Ena od teh je tudi nastanek škode. Ker z adaptacijo, v okviru katere so bila izvedena rušitvena dela, lastnici ni nastala škoda, saj je prenovljene prostore nato dala v najem, ni utrpela škode, zato zahtevek na odškodninski podlagi ni utemeljen.
vrnitev v prejšnje stanje – sodno pisanje pritrjeno na vratih
Ker v konkretnem primeru obvestilo pošte o sodni pošiljki ni bilo puščeno v predalčniku, pač pa pritrjeno na vratih, vprašanje, ali ima tožena stranka nabiralnik, za odločitev o utemeljenosti vzroka, zakaj naj bi zamudila narok, s tem pa tudi za odločitev, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje iz 1. odstavka 116. člena ZPP, ni relevantno. Pač pa je to vprašanje pomembno za odločitev, ali je bilo toženi stranki pravilno vročeno vabilo na narok z obvestilom o sodnem pisanju, pritrjeno na vratih objekta, ki stoji na naslovu, ki je kot poslovni naslov tožene stranke vpisan v sodni register.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – prednost preživljanja pred drugimi obveznostmi
Starši morajo za preživljanje svojih otrok storiti vse, kar je v njihovi moči, da pridobijo za to potrebna sredstva. Obveznost do mladoletne hčere ima prednost pred ostalimi obveznostmi staršev (prirejena je le obveznosti skrbeti za ostale mladoletne otroke).
obnova postopka – obnovitveni razlog – isti zakoniti zastopniki obeh strank
Tako tožečo stranko kot njen zakoniti zastopnik kot tudi toženo stranko kot njen zastopnik je zastopala ista oseba A.K. Zaradi kolizije interesov obeh pravdnih strank, pa tudi kolizije interesov tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika, je pritožnica smiselno uveljavljala pomanjkanje procesne sposobnosti tožene stranke, ker je ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu v takih situacijah upravičen zastopati, s tem pa je uveljavljala tudi obnovitveni razlog iz 4. točke 394. člena ZPP.