CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0058905
ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
nagrada stečajnemu upravitelju – razmerje med sodiščem in upraviteljem – uresničitev interesov upnikov – pridobitev pravice do nagrade – odločitev sodišča
Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).
procesni roki – računanje rokov – rok za vložitev revizije – tek procesnega roka – prekinitev teka procesnega roka – sodne počitnice
Razen v nujnih zadevah procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, nastop sodnih počitnic pa prekine tudi tek procesnega roka, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami.
vrnitev v prejšnje stanje – sodno pisanje pritrjeno na vratih
Ker v konkretnem primeru obvestilo pošte o sodni pošiljki ni bilo puščeno v predalčniku, pač pa pritrjeno na vratih, vprašanje, ali ima tožena stranka nabiralnik, za odločitev o utemeljenosti vzroka, zakaj naj bi zamudila narok, s tem pa tudi za odločitev, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje iz 1. odstavka 116. člena ZPP, ni relevantno. Pač pa je to vprašanje pomembno za odločitev, ali je bilo toženi stranki pravilno vročeno vabilo na narok z obvestilom o sodnem pisanju, pritrjeno na vratih objekta, ki stoji na naslovu, ki je kot poslovni naslov tožene stranke vpisan v sodni register.
OZ člen 15, 22, 27, 30, 82, 82/1, 239, 239/1, 247, 247/2, 250. ZVKSES člen 98. ZVPot člen 1, 1/3. ZPP člen 285, 286, 286b.
učinek obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – zamuda z izpolnitvijo brez napak – razlaga pogodb – dolžnikova odgovornost – izjava volje – konkludentno ravnanje – ponudba – oblika ponudbe – molk naslovnika – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – potrebna skrbnost – prekluzija – sodba presenečenja – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi dokazni predlog, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke. Dogovor o pogodbeni kazni se v dvomu nanaša le na zamudo z izpolnitvijo, ne pa tudi na zamudo z izpolnitvijo brez napak.
povrnitev škode - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu - opustitev dolžnega vzdrževanja cestišča - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - običajni riziko
Vdolbina (30X40 cm in globine do 5 cm) je običajen pojav na robovih cestišč in sodi v predvidljive vsakodnevne rizike uporabnikov. Protipravno ravnanje tožene stranke zato ni podano. Do drugačnega sklepa ne vodi dejstvo, da je bila vdolbina po škodnem dogodku sanirana.
ZIZ člen 38. OT tar št. 27, 39. ZIZ-E člen 76. ZPP člen 139, 139/6.
izvršilni stroški - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - stroški poizvedb - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi - vročitev sklepa - seznanitev s sklepom - uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je po svoji naravi podoben predlogu za uvedbo postopka za izvršbo, oziroma je vsebina predloga celo ožja od vsebine predloga za izvršbo, zato ga je glede ovrednotenja odvetniške storitve utemeljeno enačiti s predlogom, s katerim se uvaja izvršilni postopek.
Dolžnica ima pravico uveljavljati kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je bila vročitev opravljena pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki je 139. člen ZPP dopolnila z novim šestim odstavkom, novele pa ni mogoče uporabiti retroaktivno, zaradi česar se kot pravno nepomembne izkažejo pritožbene trditve o dejanski seznanitvi s sklepom o izvršbi. .
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0056807
ZMZPP člen 17. ZPP člen 76. ZZK-1 člen 120, 124.
pravni položaj pravne osebe – pravo države pravne osebe – določitev pripadnosti pravne osebe – sposobnost biti stranka – posebna procesna sposobnost pravne osebe po izbrisu iz sodnega registra – avstrijsko pravo – zemljiškoknjižni postopek
Avstrijsko pravo izjemoma podeljuje pravni osebi procesno sposobnost tudi po izbrisu iz sodnega registra. Družba z omejeno odgovornostjo lahko obstaja tudi po izbrisu iz registra do popolne vnovčitve in razdelitve njenega premoženja v okviru t. i. naknadne likvidacije. Vendar ni mogoče govoriti o podelitvi splošne procesne sposobnosti, torej za opravljanje kakršnikoli (najširših) procesnih dejanj, pač pa gre le za dejanja, ki merijo na vnovčitev terjatev družbe in razdelitev tako pridobljenega premoženja. tekst : Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. O b r a z l o ž i t e v Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 2006/01204-2 z dne 4.6.2006, dovolilo zaznambo izvršbe v korist upnika A. H. G. ter vknjižilo hipoteko na nepremičnini parc. št. x, vpisani v vl. št. y, k.o. J. do 3/4, last dolžnika A. K. d.o.o., Ljubljana. Pritožbo zoper sklep vlaga dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da upnik zaradi izbrisa iz sodnega registra ne obstoji več. Sodišče se je do tega vprašanja sicer že opredelilo, vendar ni upoštevalo, da dolžnik kot tožeča stranka v pravdnem postopku s tožbo izpodbija izvršilni naslov, na podlagi katerega upnik v predmetnem postopku zahteva vpis zaznambe izvršbe in hipoteke, sodišče pa je prav zato, ker upnik ne obstoji več, tožbo zavrglo. Glede vprašanja legitimacije ni mogoče v dveh sodnih postopkih zavzeti različni stališči. Upnik uveljavlja v izvršilnem postopku celotno terjatev, čeprav je bila zoper dolžnika sklenjena sodna poravnava. Upnik in sodišče sta bila na to dejstvo opozorjena, saj je dolžnik v tej smeri podal ugovor po izteku roka, o katerem sodišče še ni odločilo, kar pomeni, da sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen. Vpis v zemljiško knjigo pa je dovoljen samo po pravnomočnosti zadevnega sklepa. Sodišče je dovoljuje s sklepom vpis hipoteke za terjatev, ki je izražena v nemških markah. Ker valuta ne obstoji več, je vpis hipoteke v zavarovanje neobstoječe terjatve nedopusten in nezakonit. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da predlogu za dovolitev zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke zavrne. Pritožba je bila vročena upniku v odgovor, ki predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Pritožba ni utemeljena. Po prvem odstavku 76. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) je stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba, sodišče pa po 80. členu ZPP ves čas po uradni dolžnosti pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je procesno sposoben. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju: ZMZPP) pa v 17. členu določa, da se za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo države, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pravne osebe pa se določi po pravu, po katerem je bila ustanovljena, v predmetni zadevi torej po avstrijskem pravu. Upnik je bil sicer zaradi likvidacije izbrisan iz registra družb Republike Avstrije (kot izhaja iz priloge B2), vendar pa avstrijsko pravo izjemoma podeljuje pravni osebi procesno sposobnost tudi po izbrisu iz sodnega registra. Družba z omejeno odgovornostjo lahko obstaja tudi po izbrisu iz registra do popolne vnovčitve in razdelitve njenega premoženja v okviru t. i. naknadne likvidacije (priloge C3 in C4). Vendar ni mogoče govoriti o podelitvi splošne procesne sposobnosti, torej za opravljanje kakršnikoli (najširših) procesnih dejanj, pač pa gre le za dejanja, ki merijo na vnovčitev terjatev družbe in razdelitev tako pridobljenega premoženja. Zato je seveda lahko odločitev pravdnega in izvršilnega (ter posledično zemljiškoknjižnega) sodišča različna. Prav tako se pritožnik neutemeljeno sklicuje na dejstvo sklenjene prisilne poravnave, kar uveljavlja v izvršilnem postopku z ugovorom po izteku roka. Po eni strani je pritožniku potrebno pojasniti, da dejstvo sklenjene prisilne poravnave zaradi načela formalnosti postopka (124. člen ZZK-1) ne učinkuje neposredno v zemljiškoknjižnem postopku, saj sodišče odloča o vpisih samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Izvršilno sodišče pa o ugovoru po izteku roka, katerega ugovorni razlog je sklenjena prisilna poravnava, še ni odločilo. Pritožnik nima prav, ko trdi, da se za vpis zaznambe in vknjižbo prisilne hipoteke zahteva pravnomočnost sklepa o izvršbi oziroma da vloženi ugovor po izteku roka preprečuje nastop pravnomočnosti (osnovnega) sklepa o izvršbi. Na podlagi 46. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače, drugačne določbe pa ZIZ v zvezi z izvršbo na nepremičnine ne vsebuje. Ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ) pa je izredno pravno sredstvo, katerega smisel je prav v tem, da se lahko vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v kolikor so seveda izpolnjeni preostali zakonski pogoji. Neutemeljena pa je tudi pritožbena navedba, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker terjatev je terjatev izražena v nemških markah, ne v evrski protivrednosti. Na tem mestu se pritožbeno sodišče ponovno sklicuje na načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka. Podlaga za vpis je sklep izvršilnega sodišča, v katerem je terjatev izražena v nemških markah. Čeprav se terjatev ne glasi na evrsko protivrednost, pa je določena, saj je ustrezni preračun vselej mogoče opraviti. Pritožba tako ni utemeljena, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, ter dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1). Izrek o stroških temelji na določbi drugega odstavka 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP.
Pritožbeno sodišče lahko v škodo edinega pritožnika ugotovi višji znesek pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, če zaradi tega same odločitve prve stopnje ne spremeni v njegovo škodo.
identifikacijski znak zemljiške parcele – vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.
presumpcija umika tožbe – prevod listin v tujem jeziku
Posledico, če stranka ne ravna skladno s pozivom sodišča na predložitev prevoda vloge v tujem jeziku, določa 2. odstavek 146a. člena ZPP, ki je v razmerju s 108. členom ZPP specialnejša določba.
ZOR člen 461, 461/2, 751, 761, 766, 766/1, 766/3. OZ člen 768, 1060. ZDen.
pogodba o naročilu - mandat – obveznost prevzemnika naročila – obveznosti naročitelja – prenehanje naročila – odpoved pogodbe o naročilu– nadaljevanje poslov po odpovedi naročila – ničnost dogovora – zatrjevanje ničnosti
Prevzemnik naročila lahko odpove naročilo zgolj izrecno, ne zgolj s konkludentnimi ravnanji. Odpoved naročila ima namreč posledice tako v razmerju med naročiteljem in prevzemnikom naročila kot tudi v pravnih razmerjih navzven, kjer prevzemnik naročila nastopa v imenu naročitelja. Če se prevzemnik naročila odmakne od dobljenih naročil, se v tem delu ne šteje za prevzemnika, temveč za poslovodjo brez naročila, kar pomeni, da za ta del posla stroškov ne more zahtevati, ne pomeni pa to odpovedi naročila kot celote. V smeri ničnosti dogovora o odpovedi pravice do odstopa od pogodbe trditvena podlaga tožene stranke ni bila podana, ker pa ne gre za določilo, ki bi bilo nično že na podlagi izrecne določbe zakona, brez obstoja trditvene podlage v tej smeri sodišče ničnosti ne bi smelo samo ugotavljati.
ZOR člen 178, 178/2, 186, 189, 190, 324, 324/2, 749, 897, 940, 940/1, 941, 941/2. Splošni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov člen 1, 1/2. ZPP člen 337, 337/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se osebna vozila – povrnitev premoženjske škode – denarna odškodnina –kdaj zapade odškodninska obveznost – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – pogodba o naročilu – zavarovanje pred odgovornostjo – zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov – odgovornost zavarovalnice – lastna pravica oškodovanca - direktna tožba
Kadar se kot odškodnina prisodi vsota denarja, s katero naj bi oškodovanec nadomestil uničeno ali poškodovano stvar, gre za abstraktno odškodnino. Vendar to ne pomeni, da je tožniku ni treba konkretizirati. Zahtevek mora biti denarno ovrednoten z določenim zneskom. Plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo je namreč plačilo določenega denarnega zneska, ki je enak obsegu premoženjske škode, ki jo je odgovorna oseba dolžna povrniti.
ZDKG člen 3, 8, 14, 23. ZD člen 14, 14/1, 14/2, 15.
zaščitena kmetija – obseg zaščitene kmetje - dedovanje zaščitene kmetije – dedovanje na podlagi zakona – dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju – zakoniti dediči
Osebnega vozila in hranilnih vlog, ni mogoče šteti kot del zaščitene kmetije, Glede tega premoženja zato nastopi dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju.
OZ člen 131. ZUreP-1 člen 110, 110/8. ZGO-1 člen 52.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – omejitve lastninske pravice – služnost v javno korist – odškodnina – povzročitev škode – graditev objekta – temeljni pogoji graditve objektov – občinski prostorski akti – lokacijska informacija – prostorski ukrepi – začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora – zaupanje v lokacijsko informacijo - odškodnina zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo
Če lokacijska informacija vsebuje opozorilo, da se pripravljajo spremembe oziroma nov prostorski akt, investitor ni upravičen do povrnitve škode, nastale zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo.