CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0058905
ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362.
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
razmerje med sodiščem in upraviteljem - uresničitev interesov upnikov - nagrada stečajnega upravitelja - pridobitev pravice do nagrade - odločitev sodišča
Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa
procesni roki – računanje rokov – rok za vložitev revizije – tek procesnega roka – prekinitev teka procesnega roka – sodne počitnice
Razen v nujnih zadevah procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, nastop sodnih počitnic pa prekine tudi tek procesnega roka, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).
SPZ člen 33, 33/1, 34. ZPP člen 426, 426/1. ZTLR člen 79.
motenje posesti – odškodninski in povračilni zahtevki
Izrek izpodbijanega sklepa je v delu, ki nalaga toženim strankam plačilo denarne vrednosti določenih premičnin, kar je po vsebini odškodninska terjatev, materialnopravno napačen. Odškodninski in drugi povračilni zahtevki v okviru posestne pravde niso mogoči.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058259
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59, 59/1. ZPP člen 163, 163/2, 163/3. ZOR člen 379, 379/1. OZ člen 356, 356/1.
nedopustnost izvršbe – tožba na nedopustnost izvršbe – stroški postopka
Dolžnik je obveznost po izvršilnem naslovu opravil. Čeprav se je sčasoma pokazalo, da utrditev zemljišča ni bila zadostna, izvršilni naslov ni oživel, čeprav se je nezadostnost pokazala v roku 10 let od nastanka izvršilnega naslova.
Pravdni stroški morajo biti opredeljeno zahtevani.
Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo v smislu določb ZOdvT, saj ZIZ v 43. členu ne zahteva obrazložitve, zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana.
priposestvovanje stvarne služnosti – pravo priposestvovanje- dobra vera
Za pravo priposestvovanje služnosti po 1. odstavku 217. člena SPZ dejansko izvrševanje služnosti ne zadostuje, temveč je potrebno, da priposestvovalec izvršuje služnost v dobri veri.
ZOR člen 461, 461/2, 751, 761, 766, 766/1, 766/3. OZ člen 768, 1060. ZDen.
pogodba o naročilu - mandat – obveznost prevzemnika naročila – obveznosti naročitelja – prenehanje naročila – odpoved pogodbe o naročilu– nadaljevanje poslov po odpovedi naročila – ničnost dogovora – zatrjevanje ničnosti
Prevzemnik naročila lahko odpove naročilo zgolj izrecno, ne zgolj s konkludentnimi ravnanji. Odpoved naročila ima namreč posledice tako v razmerju med naročiteljem in prevzemnikom naročila kot tudi v pravnih razmerjih navzven, kjer prevzemnik naročila nastopa v imenu naročitelja.
Če se prevzemnik naročila odmakne od dobljenih naročil, se v tem delu ne šteje za prevzemnika, temveč za poslovodjo brez naročila, kar pomeni, da za ta del posla stroškov ne more zahtevati, ne pomeni pa to odpovedi naročila kot celote.
V smeri ničnosti dogovora o odpovedi pravice do odstopa od pogodbe trditvena podlaga tožene stranke ni bila podana, ker pa ne gre za določilo, ki bi bilo nično že na podlagi izrecne določbe zakona, brez obstoja trditvene podlage v tej smeri sodišče ničnosti ne bi smelo samo ugotavljati.
nezmožnost uporabe nepremičnine – povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – pravna podlaga zahtevka – trditvena podlaga – sklepčnost tožbe
Zahtevek za povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (od uveljavitve ZDen dalje) je odškodninski zahtevek, pri katerem pa ni treba ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove (subjektivne ali objektivne) odškodninske odgovornosti.
sosedsko pravo – prepovedana imisija – odvzem svetlobe – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba
V določilu 75. člena SPZ je izrecna obveznost presoje tolerance praga posega glede na vrsto in namen nepremičnine. Za poseg, ki vpliva na svetlost in zračnost sosednje nepremičnine, ni vseeno ali je ta stanovanjsko poslopje ali pa poslovni obrat, v katerem se med 8. in 16. uro opravlja gospodarska dejavnost in v katerem nihče ne živi. Nedvomno je v slednjem primeru tolerančni prag višji, tako kot je npr. v primeru hrupa višji pri tovarni kot pri bolnici.
zavarovanje terjatve - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - prepoved stikov - pogoji za začasno odredbo - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve
Sodna praksa je pri pogojih za izdajo začasne odredbe po 411. členu ZPP enotna; izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo sicer začasno, a nujno ukrepanje, da se že pred dokončno odločitvijo zavarujejo koristi otroka, da se prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
vrnitev v prejšnje stanje – sodno pisanje pritrjeno na vratih
Ker v konkretnem primeru obvestilo pošte o sodni pošiljki ni bilo puščeno v predalčniku, pač pa pritrjeno na vratih, vprašanje, ali ima tožena stranka nabiralnik, za odločitev o utemeljenosti vzroka, zakaj naj bi zamudila narok, s tem pa tudi za odločitev, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje iz 1. odstavka 116. člena ZPP, ni relevantno. Pač pa je to vprašanje pomembno za odločitev, ali je bilo toženi stranki pravilno vročeno vabilo na narok z obvestilom o sodnem pisanju, pritrjeno na vratih objekta, ki stoji na naslovu, ki je kot poslovni naslov tožene stranke vpisan v sodni register.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – spor iz najemnih razmerij
Predpostavka izključne pristojnosti okrajnega sodišča je tudi obstoj najemnega ali zakupnega razmerja ali vsaj spor med pravdnima strankama o tem vprašanju.
V sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
OZ člen 15, 22, 27, 30, 82, 82/1, 239, 239/1, 247, 247/2, 250. ZVKSES člen 98. ZVPot člen 1, 1/3. ZPP člen 285, 286, 286b.
učinek obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – zamuda z izpolnitvijo brez napak – razlaga pogodb – dolžnikova odgovornost – izjava volje – konkludentno ravnanje – ponudba – oblika ponudbe – molk naslovnika – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – potrebna skrbnost – prekluzija – sodba presenečenja – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi dokazni predlog, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.
Dogovor o pogodbeni kazni se v dvomu nanaša le na zamudo z izpolnitvijo, ne pa tudi na zamudo z izpolnitvijo brez napak.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0056807
ZMZPP člen 17. ZPP člen 76. ZZK-1 člen 120, 124.
pravni položaj pravne osebe - pravo države pravne osebe - določitev pripadnosti pravne osebe - sposobnost biti stranka - posebna procesna sposobnost pravne osebe po izbrisu iz sodnega registra - avstrijsko pravo - zemljiškoknjižni postopek
Avstrijsko pravo izjemoma podeljuje pravni osebi procesno sposobnost tudi po izbrisu iz sodnega registra. Družba z omejeno odgovornostjo lahko obstaja tudi po izbrisu iz registra do popolne vnovčitve in razdelitve njenega premoženja v okviru t. i. naknadne likvidacije. Vendar ni mogoče govoriti o podelitvi splošne procesne sposobnosti, torej za opravljanje kakršnikoli (najširših) procesnih dejanj, pač pa gre le za dejanja, ki merijo na vnovčitev terjatev družbe in razdelitev tako pridobljenega premoženja.
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pogoji priposestvovanja
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari oziroma je dobrovernost podana le tedaj, kadar posestnik misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le tedaj lahko v opravičeni zmoti glede svoje lastninske pravice.
Tožnica ob trditvi, da je mati nepremičnino kupila (torej pridobila na pravnoposlovni podlagi) in vednosti, da se ob tem ni vpisala v zemljiško knjigo, ne more uspešno zatrjevati dobre vere.