• Najdi
  • 1
  • od 22
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep II Cp 1517/2009
    30.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
    VSL0058905
    ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
    pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
    Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
  • 2.
    VSC sklep Cp 959/2009
    27.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSC0002619
    ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362.
    zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
    V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
  • 3.
    VSC sodba Cp 1128/2009
    27.11.2009
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC0002535
    ZZZDR člen 123.
    ugotovitev očetovstva - dolžnost plačevanja preživnine - zmožnost plačevanja preživnine - formalna nezaposlenost - neregistrirano delo
    Formalne nezaposlenosti ni mogoče upoštevati, če je dokazano neregistrirano delo zavezanca.
  • 4.
    VSK sklep Cpg 186/2009
    26.11.2009
    STEČAJNO PRAVO
    VSK0004405
    ZFPPIPP člen 97, 97/1, 103, 103/4. URS člen 155.
    razmerje med sodiščem in upraviteljem - uresničitev interesov upnikov - nagrada stečajnega upravitelja - pridobitev pravice do nagrade - odločitev sodišča
    Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa
  • 5.
    VSM sodba I Cpg 300/2009
    26.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM0021982
    OZ člen 197. ZGas člen 43.
    nujna gestija - odgovornost upravljalca železniške infrastrukture - regresna pravica občine
    odgovornost upravljalca železniške infrastrukture po

    Zakonu o železniškem prometu in Zakonu o gasilstvu.
  • 6.
    VSL sklep R 727/2009
    26.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058213
    ZPP člen 22, 22/2, 63.
    krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
    Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).
  • 7.
    VSL sklep II Cp 3460/2009
    26.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0056825
    ZPP člen 111. ZS člen 83.
    procesni roki – računanje rokov – rok za vložitev revizije – tek procesnega roka – prekinitev teka procesnega roka – sodne počitnice
    Razen v nujnih zadevah procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, nastop sodnih počitnic pa prekine tudi tek procesnega roka, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami.
  • 8.
    VSL sklep II Cp 2954/2009
    25.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0058237
    ZOR člen 337. ZPP člen 324, 324/3.
    pobotanje terjatev – pogoji za pobot – procesno pobotanje – izjava o pobotu – trenutek pobota – zapadlost terjatve
    Pri procesnem pobotanju pride do pobota s sodbo, z odločbo o obstoju v pobot ugovarjane terjatve, vendar se tudi v tem primeru šteje, da posledice pobota učinkujejo za nazaj, ko so stekli pogoji za pobotanje, to je takrat, ko sta se srečali terjatvi tožeče in tožene stranke, kar je praviloma dan zapadlosti kasnejše obveznosti. Posledica pobota je, da prenehata pobotani obveznosti, do višine nižje od njiju, pri čemer takrat nehajo teči zamudne obresti. Pri pobotu je treba upoštevati celotne terjatve, tako glavnico kot zakonske zamudne obresti.
  • 9.
    VSL sodba II Cp 2871/2009
    25.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL0056818
    SPZ člen 75, 75/1, 99.
    sosedsko pravo – prepovedana imisija – odvzem svetlobe – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba
    V določilu 75. člena SPZ je izrecna obveznost presoje tolerance praga posega glede na vrsto in namen nepremičnine. Za poseg, ki vpliva na svetlost in zračnost sosednje nepremičnine, ni vseeno ali je ta stanovanjsko poslopje ali pa poslovni obrat, v katerem se med 8. in 16. uro opravlja gospodarska dejavnost in v katerem nihče ne živi. Nedvomno je v slednjem primeru tolerančni prag višji, tako kot je npr. v primeru hrupa višji pri tovarni kot pri bolnici.
  • 10.
    VSL sodba in sklep II Cp 2330/2009
    25.11.2009
    DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0059077
    ZDen člen 72, 72/1. OZ člen 131.
    nezmožnost uporabe nepremičnine – povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – pravna podlaga zahtevka – trditvena podlaga – sklepčnost tožbe
    Zahtevek za povračilo koristi zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (od uveljavitve ZDen dalje) je odškodninski zahtevek, pri katerem pa ni treba ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove (subjektivne ali objektivne) odškodninske odgovornosti.
  • 11.
    VSL sklep IV Cp 4027/2009
    25.11.2009
    DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0056833
    ZPP člen 411. ZIZ člen 272.
    zavarovanje terjatve - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - prepoved stikov - pogoji za začasno odredbo - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve
    Sodna praksa je pri pogojih za izdajo začasne odredbe po 411. členu ZPP enotna; izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo sicer začasno, a nujno ukrepanje, da se že pred dokončno odločitvijo zavarujejo koristi otroka, da se prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
  • 12.
    VSL sklep I Cp 3646/2009
    25.11.2009
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0058170
    ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3. ZNNZGZ člen 38, 39.
    vknjižba lastninske pravice – iz nacionalizacije izvzeta nepremičnina pravica brezplačnega uživanja – imetnik pravice brezplačnega uživanja – pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini
    Pravni termin pravica brezplačnega uživanja se je kasneje v sistemu družbene lastnine transformiral v pravni termin pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini. Če so torej imeli pravico uživanja na parcelah, ki so predmet tega postopka pravni predniki predlagateljice, potem na njih pravice uporabe ni mogla imeti občina. Če so imeli pravico uporabe oni, so nepremičnine postale njihova last.
  • 13.
    VSL sodba in sklep II Cp 2541/2009
    25.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0059480
    ZTLR člen 33, 55. SPZ člen 100. ZNP člen 112. ZPP člen 21, 190, 339, 339/1, 355.
    dvojna prodaja nepremičnine – dobra vera kupca – ničnost prodaje in daritve drugemu od kupcev in tretjemu obdarjencu – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – varstvo solastnine v razmerju med solastniki – ureditev razmerij med solastniki – ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija
    Pritožnica je med pravdo odtujila sporno nepremičnino, kot nova lastnica pa se je v zemljiški knjigi vpisala tretjetožnica. Zato je ne glede na določbo 190. člena ZPP prvotožnica izgubila stvarno legitimacijo za vindikacijski zahtevek in bi morala upoštevaje uveljavljeno relevančno teorijo, ko gre za odtujitev na strani tožeče stranke, prilagoditi tožbeni zahtevek in zahtevati izpolnitev v korist tretjetožnice.

    Toženca nista mogla priposestvovati nepremičnine v času, ko je bila na njej družbena lastnina.

    Ko gre za dvojno prodajo nepremičnine, ima prednost oziroma močnejšo pravico pred prvim kupcem, ki je stvar na podlagi prej sklenjene pogodbe dobil od prodajalca v posest, le tisti zemljiškoknjižni pridobitelj (drugi oziroma kasnejši kupec), ki se je kot lastnik vpisal v dobri veri, da stvar ni bila že prej odtujena prvemu pridobitelju (kupcu). V nasprotnem primeru pa gre za nično razpolaganje. Po ustaljeni sodni praksi gre za kršitev moralnih norm, ko je odsvojitelj že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel. Nedobroverni pridobitelj mora tako prvemu pridobitelju izstaviti listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo.

    Tudi med solastniki je dopustno uveljavljati petitorno varstvo v pravdnem postopku.
  • 14.
    VSL sodba II Cp 2953/2009
    25.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0057055
    SPZ člen 225, 225/1. OZ člen 125.
    raba nepremičnine – dogovor o rabi nepremičnine – prepoved vznemirjanja – negatorna tožba – hoja in vožnja po tuji nepremičnini
    Tožeča stranka je vsem toženim strankam poslala pisno prepoved uporabe njene nepremičnine, dela skupne dovozne poti. Obligacijsko razmerje med tožečo in prvotoženo stranko je tako prenehalo in prvotožena stranka ni več upravičena uporabljati skupne dovozne poti, pri čemer je primeren odpovedni rok nedvomno potekel do zaključka glavne obravnave.

    Ob pravilni ugotovitvi, da tožene stranke niso pridobile nobene stvarne pravice na tuji stvari, je materialnopravno zmotno razlogovanje prvostopnega sodišča, da se ob delitvi nepremičnine obligacijske pravice prenesejo na pravnega naslednika dela nepremičnine (pravilno imetnika lastninske pravice na z delitvijo nastali novi nepremičnini), na način kot to za služnosti sicer določa 1. odstavek 225. člena SPZ.

    Hoja in vožnja po tuji nepremičnini nedvomno predstavljata vznemirjanje lastninske pravice, tudi če imetnik lastninske pravice pri tem ni fizično oviran in lahko še vseeno tudi sam uporablja stvar. Niti ni potrebno, da bi bil lastnik kot imetnik lastninske pravice psihično vznemirjen zaradi uporabe predmeta lastninske pravice s strani tretje osebe, kajti stvarna pravica je absolutna pravica, ki kot rečeno daje imetniku pravico, da vse ostale izključi od uporabe stvari.
  • 15.
    VSL sodba in sklep IV Cp 3680/2009
    25.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0056832
    ZZZDR člen 129, 129a.
    preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – prednost preživljanja pred drugimi obveznostmi
    Starši morajo za preživljanje svojih otrok storiti vse, kar je v njihovi moči, da pridobijo za to potrebna sredstva. Obveznost do mladoletne hčere ima prednost pred ostalimi obveznostmi staršev (prirejena je le obveznosti skrbeti za ostale mladoletne otroke).
  • 16.
    VSL sklep I Cp 3215/2009
    25.11.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0058158
    ZD člen 62, 63, 64, 210, 210/1.
    veljavnost oporoke - napotitev na pravdo - lastnoročna oporoka - skupna oporoka – sporna dejstva
    O pravicah do zapuščine prvenstveno odloča zapuščinsko sodišče. Na pravdo napoti stranke le v primeru, ko so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. O veljavnosti zapustnikove oporoke je lahko odločilo zapuščinsko sodišče, ker odločilno dejstvo, da je oporočitelj oporoko le podpisal, ne pa tudi napisal, med strankami ni sporno.
  • 17.
    VSL sklep I Cpg 971/2009
    25.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055772
    ZPP člen 155, 155/1.
    odmera nagrade izvedencu – pravni interes za izpodbijanje odmere nagrade izvedencu
    Pravni interes za pritožbo tožene stranke, ki jo sicer izpodbijani sklep o odmeri nagrade izvedencu ne zavezuje k plačilu, je izkazan, ker se bo strošek nagrade za delo izvedenca, v primeru, če bo tožeča stranka s tožbo uspela, prevalil na toženo stranko. Potrebnost stroška za pravdo v rednem postopku se izčrpa že pri odmeri nagrade in stroškov sodno angažiranemu izvedencu, in sicer glede vprašanja, ali je izvedenec opravil delo v skladu z zahtevo sodišča in glede vprašanja, ali je za opravljeno delo v skladu z zahtevo sodišča upravičen prejeti plačilo v taki višini, ki ustreza kriterijem po tarifi iz Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih.

    Ker je sodišče prve stopnje odmerilo izvedencu nagrado, upoštevaje obsežnost spisa in študija za podano mnenje ter glede na obseg pisnega mnenja, pri tem pa ni presojalo obsega potrebnih opravil za odgovore na tista vprašanja, ki mu jih je zastavilo iz področja ekonomske stroke, izvedeniško mnenje pa obsega tudi odgovore na vprašanja, ki mu jih sodišče prve stopnje ni zastavilo in pri katerih pomoč izvedenca za odločitev v zadevi sodišču ni potrebna in so torej odveč, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
  • 18.
    VSL sodba II Cp 2991/2009
    25.11.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0056820
    OZ člen 131, 147. ZDR člen 184.
    povzročitev škode – odgovornost za drugega – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca - škoda tretje osebe
    Splošno načelo odškodninskega prava je, da vsakdo odgovarja za svoja dejanja ali opustitve. Odškodninsko pravo pa določa izjeme od tega splošnega načela s pravili o odgovornosti za drugega. Takšna izjema je tudi odgovornost za delavce. Pravna ali fizična oseba (delodajalec) pa ne odgovarja za delavca, ki je povzročil škodo tretji osebi zato, ker je to storil v delovnem času in na delovnem mestu, pač pa zato, ker je delavec to storil pri njej na delu ali v zvezi z njenim delom, ko je torej delal v njeno korist.
  • 19.
    VSL sklep II Cp 3042/2009
    25.11.2009
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0056822
    ZD člen 123, 123/1, 214, 221.
    sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pomen sklepa o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - pravnomočen sklep o dedovanju - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju
    Ker je osrednje vprašanje, na katerega odgovarja sklep o dedovanju, to, kdo je zapustnikov dedič in na koga je v trenutku smrti prešlo zapustnikovo premoženje, je irelevantno, kaj se je z zapustnikovo nepremičnino dogajalo po njegovi smrti.
  • 20.
    VSL sklep II Cp 3474/2009
    25.11.2009
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0056826
    ZZK-1 člen 31, 147, 148.
    identifikacijski znak zemljiške parcele – vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa
    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.
  • 1
  • od 22
  • >
  • >>