• Najdi
  • 1
  • od 22
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep II Cp 1517/2009
    30.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
    VSL0058905
    ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
    pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
    Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
  • 2.
    VSC sodba Cp 1128/2009
    27.11.2009
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC0002535
    ZZZDR člen 123.
    ugotovitev očetovstva - dolžnost plačevanja preživnine - zmožnost plačevanja preživnine - formalna nezaposlenost - neregistrirano delo
    Formalne nezaposlenosti ni mogoče upoštevati, če je dokazano neregistrirano delo zavezanca.
  • 3.
    VSC sklep Cp 959/2009
    27.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSC0002619
    ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362.
    zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
    V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
  • 4.
    VSM sodba I Cpg 300/2009
    26.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM0021982
    OZ člen 197. ZGas člen 43.
    nujna gestija - odgovornost upravljalca železniške infrastrukture - regresna pravica občine
    odgovornost upravljalca železniške infrastrukture po

    Zakonu o železniškem prometu in Zakonu o gasilstvu.
  • 5.
    VSL sklep II Cp 3460/2009
    26.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0056825
    ZPP člen 111. ZS člen 83.
    procesni roki – računanje rokov – rok za vložitev revizije – tek procesnega roka – prekinitev teka procesnega roka – sodne počitnice
    Razen v nujnih zadevah procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, nastop sodnih počitnic pa prekine tudi tek procesnega roka, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami.
  • 6.
    VSL sklep R 727/2009
    26.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058213
    ZPP člen 22, 22/2, 63.
    krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
    Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).
  • 7.
    VSK sklep Cpg 186/2009
    26.11.2009
    STEČAJNO PRAVO
    VSK0004405
    ZFPPIPP člen 97, 97/1, 103, 103/4. URS člen 155.
    razmerje med sodiščem in upraviteljem - uresničitev interesov upnikov - nagrada stečajnega upravitelja - pridobitev pravice do nagrade - odločitev sodišča
    Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa
  • 8.
    VSL sodba II Cp 2991/2009
    25.11.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0056820
    OZ člen 131, 147. ZDR člen 184.
    povzročitev škode – odgovornost za drugega – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca - škoda tretje osebe
    Splošno načelo odškodninskega prava je, da vsakdo odgovarja za svoja dejanja ali opustitve. Odškodninsko pravo pa določa izjeme od tega splošnega načela s pravili o odgovornosti za drugega. Takšna izjema je tudi odgovornost za delavce. Pravna ali fizična oseba (delodajalec) pa ne odgovarja za delavca, ki je povzročil škodo tretji osebi zato, ker je to storil v delovnem času in na delovnem mestu, pač pa zato, ker je delavec to storil pri njej na delu ali v zvezi z njenim delom, ko je torej delal v njeno korist.
  • 9.
    VSL sodba II Cp 2990/2009
    25.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0056819
    ZPP člen 359. OZ člen 131, 164, 179.
    prepoved reformatio in peius – prometna nezgoda - presoja pravične denarne odškodnine v škodo edinega pritožnika – povrnitev premoženjske škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – akontacija odškodnine
    Pritožbeno sodišče lahko v škodo edinega pritožnika ugotovi višji znesek pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, če zaradi tega same odločitve prve stopnje ne spremeni v njegovo škodo.
  • 10.
    VSL sklep I Ip 3143/2009
    25.11.2009
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0052688
    ZIZ člen 38, 43. ZOdvT člen 14.
    izvršilni stroški – umik predloga za izvršbo– utesnitev izvršbe – odvetniški stroški
    Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo v smislu določb ZOdvT, saj ZIZ v 43. členu ne zahteva obrazložitve, zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana.
  • 11.
    VSL sklep I Cp 3584/2009
    25.11.2009
    MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0056807
    ZMZPP člen 17. ZPP člen 76. ZZK-1 člen 120, 124.
    pravni položaj pravne osebe - pravo države pravne osebe - določitev pripadnosti pravne osebe - sposobnost biti stranka - posebna procesna sposobnost pravne osebe po izbrisu iz sodnega registra - avstrijsko pravo - zemljiškoknjižni postopek
    Avstrijsko pravo izjemoma podeljuje pravni osebi procesno sposobnost tudi po izbrisu iz sodnega registra. Družba z omejeno odgovornostjo lahko obstaja tudi po izbrisu iz registra do popolne vnovčitve in razdelitve njenega premoženja v okviru t. i. naknadne likvidacije. Vendar ni mogoče govoriti o podelitvi splošne procesne sposobnosti, torej za opravljanje kakršnikoli (najširših) procesnih dejanj, pač pa gre le za dejanja, ki merijo na vnovčitev terjatev družbe in razdelitev tako pridobljenega premoženja.
  • 12.
    VSL sodba I Cp 1869/2009
    25.11.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0059461
    OZ člen 131. ZUreP-1 člen 110, 110/8. ZGO-1 člen 52.
    varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – omejitve lastninske pravice – služnost v javno korist – odškodnina – povzročitev škode – graditev objekta – temeljni pogoji graditve objektov – občinski prostorski akti – lokacijska informacija – prostorski ukrepi – začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora – zaupanje v lokacijsko informacijo - odškodnina zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo
    Če lokacijska informacija vsebuje opozorilo, da se pripravljajo spremembe oziroma nov prostorski akt, investitor ni upravičen do povrnitve škode, nastale zaradi zaupanja v lokacijsko informacijo.
  • 13.
    VSL sklep I Cpg 943/2009
    25.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055774
    ZPP člen 394, 394/2, 394/4.
    obnova postopka – obnovitveni razlog – isti zakoniti zastopniki obeh strank
    Tako tožečo stranko kot njen zakoniti zastopnik kot tudi toženo stranko kot njen zastopnik je zastopala ista oseba A.K. Zaradi kolizije interesov obeh pravdnih strank, pa tudi kolizije interesov tožene stranke in njenega zakonitega zastopnika, je pritožnica smiselno uveljavljala pomanjkanje procesne sposobnosti tožene stranke, ker je ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu v takih situacijah upravičen zastopati, s tem pa je uveljavljala tudi obnovitveni razlog iz 4. točke 394. člena ZPP.
  • 14.
    VSL sklep II Cp 3271/2009
    25.11.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0058260
    ZD člen 210, 210/1, 213, 213/1.
    prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
    V primeru nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, je manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
  • 15.
    VSL sklep II Cp 3484/2009
    25.11.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0058935
    ZD člen 221.
    pravnomočnost sklepa o dedovanju – pomanjkljivosti izreka – dodatni sklep o dedovanju
    Če so bila kot del zapuščine v pravnomočnem sklepu o dedovanju sredstva na tem računu že upoštevana, četudi sodišče prve stopnje v tem sklepu ni ugotovilo točnega zneska denarnih sredstev na računih kot dela zapuščine, čeprav bi to moralo storiti, ne morejo predstavljati pozneje najdenega premoženja v smislu 221. člena ZD.
  • 16.
    VSL sklep II Cp 2954/2009
    25.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0058237
    ZOR člen 337. ZPP člen 324, 324/3.
    pobotanje terjatev – pogoji za pobot – procesno pobotanje – izjava o pobotu – trenutek pobota – zapadlost terjatve
    Pri procesnem pobotanju pride do pobota s sodbo, z odločbo o obstoju v pobot ugovarjane terjatve, vendar se tudi v tem primeru šteje, da posledice pobota učinkujejo za nazaj, ko so stekli pogoji za pobotanje, to je takrat, ko sta se srečali terjatvi tožeče in tožene stranke, kar je praviloma dan zapadlosti kasnejše obveznosti. Posledica pobota je, da prenehata pobotani obveznosti, do višine nižje od njiju, pri čemer takrat nehajo teči zamudne obresti. Pri pobotu je treba upoštevati celotne terjatve, tako glavnico kot zakonske zamudne obresti.
  • 17.
    VSL sklep I Cpg 971/2009
    25.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055772
    ZPP člen 155, 155/1.
    odmera nagrade izvedencu – pravni interes za izpodbijanje odmere nagrade izvedencu
    Pravni interes za pritožbo tožene stranke, ki jo sicer izpodbijani sklep o odmeri nagrade izvedencu ne zavezuje k plačilu, je izkazan, ker se bo strošek nagrade za delo izvedenca, v primeru, če bo tožeča stranka s tožbo uspela, prevalil na toženo stranko. Potrebnost stroška za pravdo v rednem postopku se izčrpa že pri odmeri nagrade in stroškov sodno angažiranemu izvedencu, in sicer glede vprašanja, ali je izvedenec opravil delo v skladu z zahtevo sodišča in glede vprašanja, ali je za opravljeno delo v skladu z zahtevo sodišča upravičen prejeti plačilo v taki višini, ki ustreza kriterijem po tarifi iz Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih.

    Ker je sodišče prve stopnje odmerilo izvedencu nagrado, upoštevaje obsežnost spisa in študija za podano mnenje ter glede na obseg pisnega mnenja, pri tem pa ni presojalo obsega potrebnih opravil za odgovore na tista vprašanja, ki mu jih je zastavilo iz področja ekonomske stroke, izvedeniško mnenje pa obsega tudi odgovore na vprašanja, ki mu jih sodišče prve stopnje ni zastavilo in pri katerih pomoč izvedenca za odločitev v zadevi sodišču ni potrebna in so torej odveč, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
  • 18.
    VSL sklep II Cp 3474/2009
    25.11.2009
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0056826
    ZZK-1 člen 31, 147, 148.
    identifikacijski znak zemljiške parcele – vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa
    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.
  • 19.
    VSL sklep I Cpg 993/2009
    25.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055781
    ZPP člen 116, 116/1.
    vrnitev v prejšnje stanje – sodno pisanje pritrjeno na vratih
    Ker v konkretnem primeru obvestilo pošte o sodni pošiljki ni bilo puščeno v predalčniku, pač pa pritrjeno na vratih, vprašanje, ali ima tožena stranka nabiralnik, za odločitev o utemeljenosti vzroka, zakaj naj bi zamudila narok, s tem pa tudi za odločitev, ali so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje iz 1. odstavka 116. člena ZPP, ni relevantno. Pač pa je to vprašanje pomembno za odločitev, ali je bilo toženi stranki pravilno vročeno vabilo na narok z obvestilom o sodnem pisanju, pritrjeno na vratih objekta, ki stoji na naslovu, ki je kot poslovni naslov tožene stranke vpisan v sodni register.
  • 20.
    VSL sodba in sklep II Cp 2541/2009
    25.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0059480
    ZTLR člen 33, 55. SPZ člen 100. ZNP člen 112. ZPP člen 21, 190, 339, 339/1, 355.
    dvojna prodaja nepremičnine – dobra vera kupca – ničnost prodaje in daritve drugemu od kupcev in tretjemu obdarjencu – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – varstvo solastnine v razmerju med solastniki – ureditev razmerij med solastniki – ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija
    Pritožnica je med pravdo odtujila sporno nepremičnino, kot nova lastnica pa se je v zemljiški knjigi vpisala tretjetožnica. Zato je ne glede na določbo 190. člena ZPP prvotožnica izgubila stvarno legitimacijo za vindikacijski zahtevek in bi morala upoštevaje uveljavljeno relevančno teorijo, ko gre za odtujitev na strani tožeče stranke, prilagoditi tožbeni zahtevek in zahtevati izpolnitev v korist tretjetožnice.

    Toženca nista mogla priposestvovati nepremičnine v času, ko je bila na njej družbena lastnina.

    Ko gre za dvojno prodajo nepremičnine, ima prednost oziroma močnejšo pravico pred prvim kupcem, ki je stvar na podlagi prej sklenjene pogodbe dobil od prodajalca v posest, le tisti zemljiškoknjižni pridobitelj (drugi oziroma kasnejši kupec), ki se je kot lastnik vpisal v dobri veri, da stvar ni bila že prej odtujena prvemu pridobitelju (kupcu). V nasprotnem primeru pa gre za nično razpolaganje. Po ustaljeni sodni praksi gre za kršitev moralnih norm, ko je odsvojitelj že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel. Nedobroverni pridobitelj mora tako prvemu pridobitelju izstaviti listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo.

    Tudi med solastniki je dopustno uveljavljati petitorno varstvo v pravdnem postopku.
  • 1
  • od 22
  • >
  • >>