• Najdi
  • 1
  • od 22
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sklep II Cp 1517/2009
    30.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
    VSL0058905
    ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
    pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
    Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
  • 2.
    VSC sodba Cp 1128/2009
    27.11.2009
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC0002535
    ZZZDR člen 123.
    ugotovitev očetovstva - dolžnost plačevanja preživnine - zmožnost plačevanja preživnine - formalna nezaposlenost - neregistrirano delo
    Formalne nezaposlenosti ni mogoče upoštevati, če je dokazano neregistrirano delo zavezanca.
  • 3.
    VSC sklep Cp 959/2009
    27.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSC0002619
    ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362.
    zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
    V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
  • 4.
    VSK sklep Cpg 186/2009
    26.11.2009
    STEČAJNO PRAVO
    VSK0004405
    ZFPPIPP člen 97, 97/1, 103, 103/4. URS člen 155.
    razmerje med sodiščem in upraviteljem - uresničitev interesov upnikov - nagrada stečajnega upravitelja - pridobitev pravice do nagrade - odločitev sodišča
    Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa
  • 5.
    VSL sklep R 727/2009
    26.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058213
    ZPP člen 22, 22/2, 63.
    krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
    Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).
  • 6.
    VSL sklep II Cp 3460/2009
    26.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0056825
    ZPP člen 111. ZS člen 83.
    procesni roki – računanje rokov – rok za vložitev revizije – tek procesnega roka – prekinitev teka procesnega roka – sodne počitnice
    Razen v nujnih zadevah procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, nastop sodnih počitnic pa prekine tudi tek procesnega roka, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami.
  • 7.
    VSM sodba I Cpg 300/2009
    26.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM0021982
    OZ člen 197. ZGas člen 43.
    nujna gestija - odgovornost upravljalca železniške infrastrukture - regresna pravica občine
    odgovornost upravljalca železniške infrastrukture po

    Zakonu o železniškem prometu in Zakonu o gasilstvu.
  • 8.
    VSL sodba II Cp 2990/2009
    25.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0056819
    ZPP člen 359. OZ člen 131, 164, 179.
    prepoved reformatio in peius – prometna nezgoda - presoja pravične denarne odškodnine v škodo edinega pritožnika – povrnitev premoženjske škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – akontacija odškodnine
    Pritožbeno sodišče lahko v škodo edinega pritožnika ugotovi višji znesek pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, če zaradi tega same odločitve prve stopnje ne spremeni v njegovo škodo.
  • 9.
    VSL sklep II Cp 3474/2009
    25.11.2009
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0056826
    ZZK-1 člen 31, 147, 148.
    identifikacijski znak zemljiške parcele – vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa
    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.
  • 10.
    VSL sodba II Cp 2679/2009
    25.11.2009
    POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0059455
    OZ člen 15, 22, 27, 30, 82, 82/1, 239, 239/1, 247, 247/2, 250. ZVKSES člen 98. ZVPot člen 1, 1/3. ZPP člen 285, 286, 286b.
    učinek obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – zamuda z izpolnitvijo brez napak – razlaga pogodb – dolžnikova odgovornost – izjava volje – konkludentno ravnanje – ponudba – oblika ponudbe – molk naslovnika – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – potrebna skrbnost – prekluzija – sodba presenečenja – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
    Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi dokazni predlog, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.

    Dogovor o pogodbeni kazni se v dvomu nanaša le na zamudo z izpolnitvijo, ne pa tudi na zamudo z izpolnitvijo brez napak.
  • 11.
    VSL sklep II Cp 2569/2009
    25.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058906
    ZPP člen 105, 105/1, 105/2, 108, 108/1, 108/4, 328. ZNP člen 21.
    nepopolna vloga – dopolnitev nepopolne vloge – dopolnitev v skladu s pozivom sodišča – zavrženje vloge
    Če vlagatelj vlogo sicer pravočasno dopolni, a njegova dopolnitev ni v skladu z zahtevami v pozivu sodišča, jo sodišče zavrže.
  • 12.
    VSL sodba I Cp 2912/2009
    25.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0059111
    ZOR člen 154, 210, 262, 324. ZPP člen 11/1, 213/2.
    povrnitev vlaganj – neupravičena obogatitev – ničnost pogodbe – plačilo najemnine – zastaranje – poslovna odškodninska odgovornost – opustitev zaslišanja stranke – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
    Glede na to, da tožnik ni pojasnil, katero dejstvo bi sodišče ugotavljalo z njegovim zaslišanjem, opustitev izvedbe tega dokaza (s sklicevanjem na 1. odst. 11. čl. ZPP) ne predstavlja procesne kršitve.

    Ker so v skladu z dogovorom tožnikova vlaganja poračunavala z najemnino, tožnik z vlaganji ni bil prikrajšan, toženec pa ne obogaten, zato je zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve neutemeljen.

    Pri poslovni odškodninski odgovornosti (262. čl. ZOR) morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot pri deliktni odškodninski odgovornosti (154. čl. ZOR) s to razliko, da se protipravnost kaže v ravnanju, ki nasprotuje pogodbeni obveznosti. Ena od teh je tudi nastanek škode. Ker z adaptacijo, v okviru katere so bila izvedena rušitvena dela, lastnici ni nastala škoda, saj je prenovljene prostore nato dala v najem, ni utrpela škode, zato zahtevek na odškodninski podlagi ni utemeljen.
  • 13.
    VSL sodba I Cp 3448/2009
    25.11.2009
    STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0058253
    SZ-1 člen 103, 103/5.
    neprofitno najemno razmerje - odpovedni razlog – primerno stanovanje
    Obstoj odpovednega razloga potrebno presojati v času, ko je tožeča stranka zanj izvedela in nanj opozorila toženo stranko.
  • 14.
    VSL sklep I Ip 2926/2009
    25.11.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0057129
    ZIZ člen 38. ZIZ-E člen 76. ZPP člen 139, 139/6. Odvetniška tarifa tarifna številka 27, 39.
    izvršilni postopek - izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – stroški poizvedb – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – vročitev sklepa – seznanitev s sklepom – uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka
    Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je po svoji naravi podoben predlogu za uvedbo postopka za izvršbo, oziroma je vsebina predloga celo ožja od vsebine predloga za izvršbo, zato ga je glede ovrednotenja odvetniške storitve utemeljeno enačiti s predlogom, s katerim se uvaja izvršilni postopek.

    Dolžnica ima pravico uveljavljati kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je bila vročitev opravljena pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki je 139. člen ZPP dopolnila z novim šestim odstavkom, novele pa ni mogoče uporabiti retroaktivno, zaradi česar se kot pravno nepomembne izkažejo pritožbene trditve o dejanski seznanitvi s sklepom o izvršbi. .
  • 15.
    VSL sklep II Cp 2572/2009
    25.11.2009
    ZEMLJIŠKA KNJIGA - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0058185
    ZZK-1 člen 66, 125.
    odvzem poslovne sposobnosti – zaznamba začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti – odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu na predlog – odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu po uradni dolžnosti
    V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o vpisih, lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga

    tekst :

    Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

    Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

    O b r a z l o ž i t e v :

    Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo zemljiškoknjižni sklep, s katerim je bil odrejen vpis zaznambe začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti.

    Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka in uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni bil podan s strani upravičenega predlagatelja in zato ni popoln ter bi ga bilo potrebno zavreči. Zavreči bi ga bilo potrebno tudi zato, ker ni podlage za zaznambo začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti. Zakonec ne more biti upravičen predlagatelj postopka ne za odvzem poslovne sposobnosti in ne za zaznambo začetka postopka v zemljiški knjigi. To pa zato, ker med strankama ne obstaja več življenjska skupnost. Stranki živita ločeno. Predlagatelju pa je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja nasprotni udeleženki. Poleg tega predlog za odvzem poslovne sposobnosti ni popoln, saj ne vsebuje razlogov, iz katerih bi izhajalo, da nasprotna udeleženka ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi in bi ga tudi zato moralo sodišče zavreči.

    Pritožba ni utemeljena.

    Na podlagi predloga za odvzem poslovne sposobnosti je sodišče prve stopnje s sklepom odredilo zaznambo začetka postopka odvzema poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti imetniku pravice dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki vodi ta postopek (66. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis, po uradni dolžnosti pa samo, če tako določa zakon. V primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti o vpisih, pa lahko odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga (125. člen ZZK-1). V skladu s povedanim je zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi vpis tudi opravilo. Nasprotna udeleženka v pritožbi uveljavlja ugovore, ki jih lahko uveljavlja v postopku za odvzem poslovne sposobnosti, ki pa v zemljiškoknjižnem postopku niso upoštevni, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja. Po povedanem pritožba ni utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Obenem pa je odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).
  • 16.
    VSL sklep I Ip 3143/2009
    25.11.2009
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0052688
    ZIZ člen 38, 43. ZOdvT člen 14.
    izvršilni stroški – umik predloga za izvršbo– utesnitev izvršbe – odvetniški stroški
    Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo v smislu določb ZOdvT, saj ZIZ v 43. členu ne zahteva obrazložitve, zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana.
  • 17.
    VSL sodba II Cp 2953/2009
    25.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0057055
    SPZ člen 225, 225/1. OZ člen 125.
    raba nepremičnine – dogovor o rabi nepremičnine – prepoved vznemirjanja – negatorna tožba – hoja in vožnja po tuji nepremičnini
    Tožeča stranka je vsem toženim strankam poslala pisno prepoved uporabe njene nepremičnine, dela skupne dovozne poti. Obligacijsko razmerje med tožečo in prvotoženo stranko je tako prenehalo in prvotožena stranka ni več upravičena uporabljati skupne dovozne poti, pri čemer je primeren odpovedni rok nedvomno potekel do zaključka glavne obravnave.

    Ob pravilni ugotovitvi, da tožene stranke niso pridobile nobene stvarne pravice na tuji stvari, je materialnopravno zmotno razlogovanje prvostopnega sodišča, da se ob delitvi nepremičnine obligacijske pravice prenesejo na pravnega naslednika dela nepremičnine (pravilno imetnika lastninske pravice na z delitvijo nastali novi nepremičnini), na način kot to za služnosti sicer določa 1. odstavek 225. člena SPZ.

    Hoja in vožnja po tuji nepremičnini nedvomno predstavljata vznemirjanje lastninske pravice, tudi če imetnik lastninske pravice pri tem ni fizično oviran in lahko še vseeno tudi sam uporablja stvar. Niti ni potrebno, da bi bil lastnik kot imetnik lastninske pravice psihično vznemirjen zaradi uporabe predmeta lastninske pravice s strani tretje osebe, kajti stvarna pravica je absolutna pravica, ki kot rečeno daje imetniku pravico, da vse ostale izključi od uporabe stvari.
  • 18.
    VSL sklep II Cp 3704/2009
    25.11.2009
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0056830
    ZDKG člen 3, 8, 14, 23. ZD člen 14, 14/1, 14/2, 15.
    zaščitena kmetija – obseg zaščitene kmetje - dedovanje zaščitene kmetije – dedovanje na podlagi zakona – dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju – zakoniti dediči
    Osebnega vozila in hranilnih vlog, ni mogoče šteti kot del zaščitene kmetije, Glede tega premoženja zato nastopi dedovanje na podlagi zakona po splošnih predpisih o dedovanju.
  • 19.
    VSL sodba II Cp 3559/2009
    25.11.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0058261
    OZ člen 131.
    povrnitev škode - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu - opustitev dolžnega vzdrževanja cestišča - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - običajni riziko
    Vdolbina (30X40 cm in globine do 5 cm) je običajen pojav na robovih cestišč in sodi v predvidljive vsakodnevne rizike uporabnikov. Protipravno ravnanje tožene stranke zato ni podano. Do drugačnega sklepa ne vodi dejstvo, da je bila vdolbina po škodnem dogodku sanirana.
  • 20.
    VSL sodba II Cp 2991/2009
    25.11.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0056820
    OZ člen 131, 147. ZDR člen 184.
    povzročitev škode – odgovornost za drugega – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca - škoda tretje osebe
    Splošno načelo odškodninskega prava je, da vsakdo odgovarja za svoja dejanja ali opustitve. Odškodninsko pravo pa določa izjeme od tega splošnega načela s pravili o odgovornosti za drugega. Takšna izjema je tudi odgovornost za delavce. Pravna ali fizična oseba (delodajalec) pa ne odgovarja za delavca, ki je povzročil škodo tretji osebi zato, ker je to storil v delovnem času in na delovnem mestu, pač pa zato, ker je delavec to storil pri njej na delu ali v zvezi z njenim delom, ko je torej delal v njeno korist.
  • 1
  • od 22
  • >
  • >>