CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0058905
ZDSS člen 25, 34. ZPP člen 19/1, 32, 108, 180, 180/1.
pravice do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja – pristojnost sodišča – sprememba pristojnosti - tožbeni zahtevek – določenost tožbenega zahtevka – dopolnitev vloge – sprememba tožbe – stvarna pristojnost
Za postopke v sporih za priznanje pravic do in iz invalidskega zdravstvenega zavarovanja je ZDSS določal, da ni potrebna postavitev točno določenega tožbenega zahtevka. Ko je bila zadeva odstopljena pravdnemu sodišču, je bilo potrebno tožbeni zahtevek določno opredeliti. Pri tem ne gre za vprašanje spremembe tožbe, pač pa za dopolnitev tožbe v skladu s pozivom sodišča prve stopnje v smislu določbe 108. člena ZPP. Ker je tožnik tožbo dopolnil, je potrebno šteti, da je vloga že od vsega začetka popolna. Za tožnika mora biti namreč položaj enak, ne glede na to, kdaj in kako je sodišče zahtevalo dopolnitev.
ZD člen 163, 164, 165, 210, 213. ZPP člen 286, 362.
zapuščinski postopek - uporaba določb pravdnega postopka - prekluzija
V skladu z ustaljeno sodno prakso v t.i. oficioznih nepravdnih postopkih ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato v zapuščinskem postopku ni mogoče sklicevanje na procesne določbe ZPP, ki urejajo prekluzijo.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pravda po ugovoru zoper sklep o izvršbi
Pravdni spor, ki nastane na podlagi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni spor iz 63. člena ZPP, torej ne gre za spor, ki je nastal med izvršilnim postopkom (ta je že bil končan s sklepom o izvršbi, ki je bil razveljavljen na podlagi ugovora dolžnika) kot tudi ne za spor, ki bi nastal zaradi samega izvršilnega postopka (gre za začetek novega drugačnega – pravdnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi, kot nujna posledica vloženega ugovora).
razmerje med sodiščem in upraviteljem - uresničitev interesov upnikov - nagrada stečajnega upravitelja - pridobitev pravice do nagrade - odločitev sodišča
Razmerje med sodiščem in upraviteljem ni običajno civilnopravno razmerje, za katero bi veljalo prej omenjeno pravilo, ampak gre za razmerje med dvema organoma stečajnega postopka, pri katerem upravitelj opravlja procesna in druga dejanja v postopku zaradi uresničitve interesov upnikov, tako kot določa 1. odst. 97. čl. ZFPPIPP. Zaradi takšnega razmerja pridobi upravitelj pravico do nagrade šele, ko jo določi sodišče po kriterijih, veljavnih na dan odločanja, kar je v konkretnem primeru pomenilo, po pravilniku v besedilu, veljavnem na dan izdaje izpodbijanega sklepa
procesni roki – računanje rokov – rok za vložitev revizije – tek procesnega roka – prekinitev teka procesnega roka – sodne počitnice
Razen v nujnih zadevah procesni roki v času sodnih počitnic ne tečejo, nastop sodnih počitnic pa prekine tudi tek procesnega roka, ki je začel teči pred sodnimi počitnicami.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - pomen sklepa o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - pravnomočen sklep o dedovanju - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju
Ker je osrednje vprašanje, na katerega odgovarja sklep o dedovanju, to, kdo je zapustnikov dedič in na koga je v trenutku smrti prešlo zapustnikovo premoženje, je irelevantno, kaj se je z zapustnikovo nepremičnino dogajalo po njegovi smrti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0059480
ZTLR člen 33, 55. SPZ člen 100. ZNP člen 112. ZPP člen 21, 190, 339, 339/1, 355.
dvojna prodaja nepremičnine – dobra vera kupca – ničnost prodaje in daritve drugemu od kupcev in tretjemu obdarjencu – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – varstvo solastnine v razmerju med solastniki – ureditev razmerij med solastniki – ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odtujitev stvari med pravdo – relevančna teorija
Pritožnica je med pravdo odtujila sporno nepremičnino, kot nova lastnica pa se je v zemljiški knjigi vpisala tretjetožnica. Zato je ne glede na določbo 190. člena ZPP prvotožnica izgubila stvarno legitimacijo za vindikacijski zahtevek in bi morala upoštevaje uveljavljeno relevančno teorijo, ko gre za odtujitev na strani tožeče stranke, prilagoditi tožbeni zahtevek in zahtevati izpolnitev v korist tretjetožnice.
Toženca nista mogla priposestvovati nepremičnine v času, ko je bila na njej družbena lastnina.
Ko gre za dvojno prodajo nepremičnine, ima prednost oziroma močnejšo pravico pred prvim kupcem, ki je stvar na podlagi prej sklenjene pogodbe dobil od prodajalca v posest, le tisti zemljiškoknjižni pridobitelj (drugi oziroma kasnejši kupec), ki se je kot lastnik vpisal v dobri veri, da stvar ni bila že prej odtujena prvemu pridobitelju (kupcu). V nasprotnem primeru pa gre za nično razpolaganje. Po ustaljeni sodni praksi gre za kršitev moralnih norm, ko je odsvojitelj že s prvim razpolaganjem izčrpal svoja razpolagalna upravičenja, drugi pridobitelj pa je za prvo razpolaganje vedel ali bi lahko vedel. Nedobroverni pridobitelj mora tako prvemu pridobitelju izstaviti listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo.
Tudi med solastniki je dopustno uveljavljati petitorno varstvo v pravdnem postopku.
identifikacijski znak zemljiške parcele – vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.
povrnitev škode - poškodba pešca zaradi vdolbine v asfaltu - opustitev dolžnega vzdrževanja cestišča - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - običajni riziko
Vdolbina (30X40 cm in globine do 5 cm) je običajen pojav na robovih cestišč in sodi v predvidljive vsakodnevne rizike uporabnikov. Protipravno ravnanje tožene stranke zato ni podano. Do drugačnega sklepa ne vodi dejstvo, da je bila vdolbina po škodnem dogodku sanirana.
zapisnik o zapuščinski obravnavi - javna listina – napotitev na pravdo
Kadar zakoniti dedič v pritožbi uveljavlja, da je v zapisniku o zapuščinski obravnavi ugotovljeno dejstvo, da je priznal veljavnost oporoke, neresnično in za to tudi predlaga ustrezne dokaze, je potrebno pritožbi ugoditi.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
V primeru nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, je manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
preživljanje mladoletnih otrok – odmera preživnine – zmožnosti staršev – prednost preživljanja pred drugimi obveznostmi
Starši morajo za preživljanje svojih otrok storiti vse, kar je v njihovi moči, da pridobijo za to potrebna sredstva. Obveznost do mladoletne hčere ima prednost pred ostalimi obveznostmi staršev (prirejena je le obveznosti skrbeti za ostale mladoletne otroke).
ZOR člen 461, 461/2, 751, 761, 766, 766/1, 766/3. OZ člen 768, 1060. ZDen.
pogodba o naročilu - mandat – obveznost prevzemnika naročila – obveznosti naročitelja – prenehanje naročila – odpoved pogodbe o naročilu– nadaljevanje poslov po odpovedi naročila – ničnost dogovora – zatrjevanje ničnosti
Prevzemnik naročila lahko odpove naročilo zgolj izrecno, ne zgolj s konkludentnimi ravnanji. Odpoved naročila ima namreč posledice tako v razmerju med naročiteljem in prevzemnikom naročila kot tudi v pravnih razmerjih navzven, kjer prevzemnik naročila nastopa v imenu naročitelja.
Če se prevzemnik naročila odmakne od dobljenih naročil, se v tem delu ne šteje za prevzemnika, temveč za poslovodjo brez naročila, kar pomeni, da za ta del posla stroškov ne more zahtevati, ne pomeni pa to odpovedi naročila kot celote.
V smeri ničnosti dogovora o odpovedi pravice do odstopa od pogodbe trditvena podlaga tožene stranke ni bila podana, ker pa ne gre za določilo, ki bi bilo nično že na podlagi izrecne določbe zakona, brez obstoja trditvene podlage v tej smeri sodišče ničnosti ne bi smelo samo ugotavljati.
OZ člen 15, 22, 27, 30, 82, 82/1, 239, 239/1, 247, 247/2, 250. ZVKSES člen 98. ZVPot člen 1, 1/3. ZPP člen 285, 286, 286b.
učinek obveznosti – upnikove pravice - dolžnikove obveznosti – pravica do povračila škode – pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – zamuda z izpolnitvijo brez napak – razlaga pogodb – dolžnikova odgovornost – izjava volje – konkludentno ravnanje – ponudba – oblika ponudbe – molk naslovnika – dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – potrebna skrbnost – prekluzija – sodba presenečenja – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom ni nadomeščeno, temveč zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Nedopustno bi bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi dokazni predlog, s katerim bo ovrgla uspeh pri dokazovanju druge stranke.
Dogovor o pogodbeni kazni se v dvomu nanaša le na zamudo z izpolnitvijo, ne pa tudi na zamudo z izpolnitvijo brez napak.
presumpcija umika tožbe – prevod listin v tujem jeziku
Posledico, če stranka ne ravna skladno s pozivom sodišča na predložitev prevoda vloge v tujem jeziku, določa 2. odstavek 146a. člena ZPP, ki je v razmerju s 108. členom ZPP specialnejša določba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056792
KZ člen 133, 133/1. OZ člen131, 179. ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-14.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo – obseg vezanosti na kazensko sodbo– povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost.
priposestvovanje stvarne služnosti – pravo priposestvovanje- dobra vera
Za pravo priposestvovanje služnosti po 1. odstavku 217. člena SPZ dejansko izvrševanje služnosti ne zadostuje, temveč je potrebno, da priposestvovalec izvršuje služnost v dobri veri.
ZIZ člen 38. ZIZ-E člen 76. ZPP člen 139, 139/6. Odvetniška tarifa tarifna številka 27, 39.
izvršilni postopek - izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – stroški poizvedb – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – vročitev sklepa – seznanitev s sklepom – uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka
Predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je po svoji naravi podoben predlogu za uvedbo postopka za izvršbo, oziroma je vsebina predloga celo ožja od vsebine predloga za izvršbo, zato ga je glede ovrednotenja odvetniške storitve utemeljeno enačiti s predlogom, s katerim se uvaja izvršilni postopek.
Dolžnica ima pravico uveljavljati kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je bila vročitev opravljena pred uveljavitvijo novele ZPP-D, ki je 139. člen ZPP dopolnila z novim šestim odstavkom, novele pa ni mogoče uporabiti retroaktivno, zaradi česar se kot pravno nepomembne izkažejo pritožbene trditve o dejanski seznanitvi s sklepom o izvršbi. .