ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 4, 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - subsidiarni upravni spor - začasna odredba
Tožnik je Madžarsko in Bolgarijo zapustil samovoljno, še preden bi bilo o njegovih prošnjah za mednarodno zaščito odločeno, kar ustreza objektivni okoliščini nesodelovanja v postopk«, kot jo opredeljuje 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in ki (med drugim) utemeljuje tožnikovo znatno begosumnost v tem postopku. Dejstvo, da je tožnik nedovoljeno vstopil v Republiko Slovenijo, predstavlja naslednjo okoliščino, ki utemeljuje nevarnost pobega. Zadnja okoliščina, ki na podlagi individualne obravnave kaže na njegovo begosumnost, pa je nesporno dejstvo, da je tožnik za mednarodno zaščito v Sloveniji ni zaprosil takoj ob vstopu v državo, temveč šele po tem, ko ga je prijela policija in ga nastanila v Centru za tujce, prav tako pa je od svoje namere za podajo prošnje v Sloveniji najprej odstopil, nato pa si že naslednji dan premislil in jo ponovno podal, kar vse utrjuje sodišče v prepričanju, da Slovenija ni tožnikova ciljna država.
Ni možno zoper isti akt zahtevati dvojnega sodnega varstva, tako po 2. kot po 4. členu ZUS-1, ker se to dvoje izključuje.
ZDen člen 2, 16, 19, 19/1, 19/1-3, 25, 32, 32/2, 65. Pravilnik o gozdnih prometnicah člen 2, 2/1, 2/1-2. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-21.
vrnitev premoženja - denacionalizacija stavbnega zemljišča - ovire za račilo v naravi - vrednost nepremičnine - gozdna cesta
Po drugem odstavku 32. člena ZDen se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca (zazidana po podržavljenju).
ZDen ne določa, kdaj je nepremičnino, na katero se je nanašalo podržavljenje, in ki se je po podržavljenju spremenila, šteti za novo, kdaj pa še vedno za isto, le spremenjeno. Vračanje nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju zaradi novih investicij le bistveno povečala, ureja 25. člen ZDen. Vendar pa lahko investicije nepremičnino tako spremenijo, da ni več mogoče govoriti o isti stvari. V takih primerih pa 25. člen ZDen ne pride v poštev. Ali gre za isto nepremičnino, je treba rešiti v vsakem primeru posebej. Za odgovor na vprašanje, kdaj nepremičnino šteti za novo, se ni mogoče neposredno opreti na stvarno pravna pravila, po katerih se vzpostavlja lastninska pravica na stvari, ki nastane s spojitvijo ali pomešanjem stvari različnih lastnikov. Po mnenju sodišča je treba izhajati iz izhodišča ZDen, da se v denacionalizaciji vzpostavi lastninsko stanje na podržavljeni stvari, tj. na individualno določeni stvari, ki je bila podržavljena, na kateri je prejšnjemu lastniku zaradi podržavljenja lastninska pravica prenehala.
ZMZ člen 2, 21, 21/3, 26, 27, 53. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite člen 10.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje - podjetništvo - verska pripadnost - pripadnost posebni družbeni skupini - spolna usmerjenost - prosilec iz Rusije
Odklonilen odnos nekaterih sošolcev in učiteljev ne pomeni hude kršitve človekovih temeljnih pravic in niso ponavljajočega značaja, hkrati pa omenjene nevšečnosti niso predstavljale nobene ovire pri prakticiranju tožničine veroizpovedi. V Rusiji je zagotovljena svoboda veroizpovedi, čeprav kljub temu prihaja do kršitev pravic nekaterih manjšinskih veroizpovedi. Tožena stranka ne verjame tožnici, da bi bila ob vrnitvi v Rusijo preganjana kot pripadnica protestantske oziroma evangeličanske veroizpovedi, ker je to ovrgel tudi njen oče na osebnem razgovoru.
Zatrjevane težave tožničinih staršev v zvezi s posli so bile lokalizirane in do njih ni več prihajalo, ko sta starša zapustila prodajno mesto v Mitishiju ter neovirano registrirala posel v Aleksandrovu. Tožničina mama se je dvakrat vrnila v Rusijo še po njihovem odhodu v novembru 2012, ko se je v Rusiji tudi dlje čas zadrževala, državo pa je nato neovirano tudi ponovno zapustila. Tudi po mnenju sodišča glede težav tožničinih staršev z njunimi posli ni izkazana pravna podlaga za priznanje statusa begunca skladno z možnimi razlogi za preganjanje. Opis okoliščin glede nadlegovanja ali izsiljevanja tožničinih staršev zaradi njune podjetniške dejavnosti v nekaterih mestih v Rusiji namreč ne izkazujejo, da bi tožnica zaradi tega imela, kot hči podjetnikov, skupno prirojeno lastnost ali poreklo, ki je nesprejemljivo ali značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se osebe ne sme prisiliti, da se mu odreče, kakor tudi ne, da bi imela tožnica zaradi opisanih okoliščin v zvezi z podjetniško dejavnostjo njenih staršev v Rusiji različno identiteto, ker jo družba dojema kot različno. Če ni podan razlog za preganjanje, kot se zahteva za priznanje statusa begunca, potem ugotavljanje intenzivnosti dejanj preganjanj ni potrebno.
Organ oceno o verodostojnosti na podlagi kriterijev iz tretjega odstavka 21. člena ZMZ ugotavlja šele po tem, ko je ugotovljeno, da sta bodisi razlog za preganjanje bodisi resna škoda v konkretnem primeru lahko podana.
Organ prve stopnje o odlogu davčne izvršbe odloča le po uradni dolžnosti, ne pa tudi na predlog zavezanca. Zato tudi po presoji sodišča tožnik ni oseba, ki lahko zahteva odločanje o odlogu davčne izvršbe.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s predlagano mejo - parcelacija - evidentiranje zemljišča pod stavbo
Tožnik se ustne obravnave, kljub izkazanemu vabilu, ni udeležil. Po drugem odstavku 38. člena ZEN se v primeru, če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, šteje, da se strinja s potekom predlagane meje. Prvostopenjski organ je zato pravilno štel, da tožnik soglaša s potekom predlagane meje, posledično pa je smel izdati tudi izpodbijani akt.
S podajo izjave o strinjanju oziroma nestrinjanju glede poteka predlagane meje, in posledično zakonsko fikcijo o strinjanju tožnika glede na njegovo neaktivnost v upravnem postopku, je izčrpan tudi pravni interes tožnika v obravnavanem postopku. V postopku parcelacije, ko gre za združitev oziroma delitev parcel/e, tožnik kot lastnik sosednje parcele namreč ne zasleduje nobene svoje pravne koristi. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice, delitev parcele pa je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele (drugi in tretji odstavek 47. člena ZEN). S tem postopkom se torej ne poseže ne v površino in ne v mejo parcel, ki so predmet parcelacije, zlasti, če je pogoj po prvem odstavku 49. člena ZEN izpolnjen.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - ugovor zoper sklep - nejasna vloga
Organ bi moral po mnenju sodišča tožnika pozvati k razjasnitvi vloge ter šele po tem, upoštevajoč rezultat izvedenega postopka, odločiti o stvari. Naslov vloge namreč kaže na tožnikovo nestrinjanje z izdano odločbo, njena vsebina pa nasprotno izraža pripravljenost za poplačilo obveznosti.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - nepopoln zahtevek - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje zahtevka
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil tožnikov zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz, utemeljeno zavržen kot nepopoln. V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnikova vloga z dne 26. 3. 2015 ni popolna. Finančni organ je ugotovil, da na obrazcu TRO-K, na katerem se vlagajo zahtevki za vračilo trošarine po Pravilniku, ni navedeno, kje in kdaj je bila podana zaveza, da bo tožnik vrnil neupravičeno pridobljen znesek trošarine, kot tudi ne ime, priimek in podpis tožnikove pooblaščene osebe. Prvostopenjski organ je zato tožnika – po pooblaščencu pozval, da vlogo dopolni in odpravi pomanjkljivosti, ki jih je navedel. Hkrati je tožnika tudi opozoril, da če zahtevka v odrejenem roku (osem dni) ne bo dopolnil, bo upravni organ v skladu s 67. členom ZUP nepopoln zahtevek zavrgel. Ker tožnik v danem roku pomanjkljivosti ni odpravil, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo zahtevo zavrgel.
ZDavP-2 člen 5, 5/1, 76, 77. ZDoh-2 člen 16, 16/5, 19, 19/1, 19/1-3.
davek na dediščine in darila - darilna pogodba - prodaja poslovnega deleža - izvor premoženja - dokazno breme
V 76. členu ZDavP-2 je jasno določeno, da nosi breme dokazovanja za svoje trditve zavezanec za davek. Pri tem je še posebej določeno, da je zavezanec za davek tisti, ki mora dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. Kar za konkreten primer pomeni, da je z ozirom na samoprijavo in predložene listine, iz katerih je bil razviden zgolj neodplačen prenos sredstev (denarja in zlatnikov) s strani A.A. na tožnika, bilo na tožniku, da dokaže svojo trditev, da v konkretnem primeru ne gre za darilo v smislu določb ZDDD, temveč za transakcijo, ki jo zatrjuje v tožbi.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - odhod iz RS pred izbrisom
Tožnikov odhod iz RS ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je zapustil Slovenijo pred izbrisom iz navedenega registra, julija 1991.
Ker tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS od 23. 12. 1990 dalje, tudi ne izpolnjuje pogoja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v RS po določbi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD.
ZPSV člen 4, 6. ZSDP-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1, 12/1-2. ZPIZ-1 člen 152, 152/1, 152/1-1, 153, 153/1, 153/1-3, 208, 208/4, 209. ZDavP-2 člen 352.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - družbenik zasebne družbe - poslovodna oseba
Poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki enoosebnih družb, kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja v svoji družbi. Edini družbenik, ki je hkrati poslovodja, tako ne more biti zavarovan kot poslovodna oseba, temveč se zavaruje kot samozaposlena oseba po zavarovalni podlagi 040.
Obveznost zavarovanja družbenika, ki je poslovodna oseba, predpisi, na katere se sklicujeta davčna organa v svojih odločbah, vežejo na njegov pravni položaj oziroma status in ne na obseg njegovih prihodkov ali prihodkov družbe. Lastnost zavarovanca ima torej tudi družbenik – poslovodna oseba, ki ni ustvaril dobička.
urejanje meje - evidentiranje urejene meje - elaborat ureditve meje - zahteva za evidentiranje urejene meje - izjave lastnikov - domneva strinjanja s predlagano mejo - tožbena novota
Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena ZEN in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje. Prvostopni organ je tako po ugotovitvi, da niso podani razlogi za zavrženje oziroma zavrnitev zahtev po 35. členu ZEN in po ugotovitvi, da so vse stranke na mejni obravnavi s predlagano mejo soglašale, smel izdati akt v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejene meje (in posledično tudi v delu, ki se nanaša na parcelacijo in izravnavo meje, ki ju pa tožnik po vsebini ne prereka).
davčna izvršba - odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu (ZDavP-2) ni, temveč jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ.
ZVis člen 55, 56, 57. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-7, 251. URS člen 22.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv višji predavatelj - postopek izvolitve v naziv - obrazložitev odločbe - mnenje študentov - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi se prvostopenjski organ pri svoji odločitvi sklicuje na negativno mnenje Študentskega sveta, ki pa ga vsebinsko ne povzema, ampak navaja zgolj to, da je Študentski svet svoje negativno mnenje izčrpno obrazložil. Pri tem pa v odločbi tudi ni navedeno, iz katerih razlogov je organ sledil temu mnenju, nikjer ni opredelitve do vsebine tega mnenja. Navedeno je zgolj to, da se je senat dne 27. 1. 2014 na svoji drugi redni seji seznanil z negativnim mnenjem Študentskega sveta o pedagoškem delu tožnika. Nadalje je navedeno, da glede na to, da je mnenje Študentskega sveta negativno, so člani senata izvedli glasovanje in odločili, da se tožnika ne izvoli v naziv. Taka odločitev pa v obrazložitvi nima razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti.
Prvostopenjski organ bi se moral opredeliti tako do rezultatov študentskih anket kot do vsebine mnenja Študentskega sveta in pojasniti, zakaj sprejema oziroma ne sprejema vsebine tistega, kar iz tega mnenja in rezultatov študentskih anket izhaja.
Prvostopenjski organ je avtonomen pri odločanju o izvolitvi v naziv in velja avtonomija univerze, vendar pa je pri odločitvi vseeno potrebno upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazložene odločbe. Tako senat fakultete lahko nekoga izvoli ali pa ga ne izvoli, vendar pa mora biti v vsakem primeru sprejeti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave. V okvir te pravice sodi tudi pravica do obrazložene odločitve, najpomembnejši del obrazložitve pa je tisti, ki se nanaša na razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov oziroma razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Kakorkoli se tožena stranka odloči, mora biti pojasnjeno, iz katerih razlogov sledi enemu mnenju, ne pa argumentom, ki temu mnenju nasprotujejo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - umik tožbe
Tožnik je pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo v upravnem sporu zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, s katero je izpodbijal sklep Delovnega sodišča v Kopru z dne 14. 3. 2016. Z vlogo z dne 31. 5. 2016 je sodišču sporočil, da tožbo umika, zato je sodišče postopek ustavilo.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZUP člen 260. ZUJF člen 193, 244, 244/4. ZUstS člen 44, 48. URS člen 14, 14/2.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča - obnova postopka - obnovitveni razlog - načelo enakosti pred zakonom
Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je navedeno zakonsko določbo ZUstS treba razumeti tako, da razveljavitev zakona oziroma njegovega dela ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno.
Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena URS zahteva, da je treba bistveno enaka dejanska stanja obravnavati enako. Načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj.
V postopku davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
ZS člen 85, 89, 89/1, 89/1-4, 89/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 20, 20/2, 22, 22/2. ZS (2015) člen 85, 89. ZS (2013) člen 85, 89. ZVPot člen 71, 71/2.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - razlogi za razrešitev sodnega izvedenca - nevestno delo - nepravilno opravljena storitev
Izdelava izvedenskega mnenja v postopku, ki ni sodni (oziroma upravni), sodnega izvedenca ne odvezuje, da svojega dela ne opravi v skladu s pravili stroke, saj mora tako – torej v skladu s pravili stroke – svoje delo vedno opraviti.
Zaključek organa o razrešitvi tožnika kot sodnega izvedenca, ki ga je sprejel na podlagi mnenj strokovnih članic, stališča komisije ter vseh odgovorov sodnega izvedenca, je bil napačen oziroma vsaj preuranjen, zlasti ob upoštevanju, da sta bili mnenji strokovnih članic komisije nedvomno izdelani na podlagi pomanjkljive dokumentacije (na kar sta posredno ali neposredno opozorili tudi obe strokovni članici komisije in ki bi bila lahko v postopku dopolnjena), ter brez pregledanih predmetov izdelanih mnenj. Če pa slednje ni več možno, pa tožnik utemeljeno opominja, da se sicer sodnemu izvedencu v postopku omogoči, da svoje mnenje pojasni oziroma dopolni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - veriženje prošenj
Izpodbijani sklep temelji na peti alineji 8. člena ZBPP, ki določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Omenjeno zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu.
zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - koristi otroka
Vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva, nadaljnji potek pravdnega postopka ter odločitev o tožbi v pravdnem postopku pomenijo nastanek posledic za mladoletnega otroka, ki so do neke mere nepopravljive in pomenijo zanj težko popravljivo škodo. Zato je po presoji sodišča potrebno, da se do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadrži izvajanje izpodbijane odločbe.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - rekonstrukcija objekta - frčada
Sodišče pritrjuje stališču toženke, da gre pri izvedbi frčad praviloma za poseg v konstrukcijo objekta, saj je z njeno izgradnjo praviloma poseženo v ostrešje kot nosilno konstrukcijo strehe (špirovce). Ni pa izključeno, da posamezna izvedba frčade v nosilno konstrukcijo ne posega in bi lahko njena izgradnja pomenila zgolj dela, ki pomenijo investicijsko vzdrževanje objekta.