dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - odhod iz RS pred izbrisom
Tožnikov odhod iz RS ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je zapustil Slovenijo pred izbrisom iz navedenega registra, julija 1991.
Ker tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS od 23. 12. 1990 dalje, tudi ne izpolnjuje pogoja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v RS po določbi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD.
urejanje meje - evidentiranje urejene meje - elaborat ureditve meje - zahteva za evidentiranje urejene meje - izjave lastnikov - domneva strinjanja s predlagano mejo - tožbena novota
Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena ZEN in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje. Prvostopni organ je tako po ugotovitvi, da niso podani razlogi za zavrženje oziroma zavrnitev zahtev po 35. členu ZEN in po ugotovitvi, da so vse stranke na mejni obravnavi s predlagano mejo soglašale, smel izdati akt v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejene meje (in posledično tudi v delu, ki se nanaša na parcelacijo in izravnavo meje, ki ju pa tožnik po vsebini ne prereka).
DDV - odbitek vstopnega DDV - vračilo presežka DDV - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zaključki davčnega organa temeljijo na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Ni namreč mogoče pritrditi zaključku, da s predmetnim računom zaračunani stroški predstavljajo stroške, ki se (že) nanašajo na izgradnjo logističnega centra. Po presoji sodišča bi se davčni organ moral opredeliti do vsakega od priloženih računov in ugotoviti pri vsaki zaračunani storitvi za kakšno storitev oziroma za kakšne stroške gre ter ugotoviti ali gre za stroške, ki (že) predstavljajo pripravljalna dela za izgradnjo logističnega centra ali pa gre za stroške, ki (še) niso povezani z namenom izgradnje logističnega centra.
Organ prve stopnje o odlogu davčne izvršbe odloča le po uradni dolžnosti, ne pa tudi na predlog zavezanca. Zato tudi po presoji sodišča tožnik ni oseba, ki lahko zahteva odločanje o odlogu davčne izvršbe.
ZKZ člen 22, 22/2, 25, 25/1. ZUP člen 129, 129/1. ZIZ člen 189, 189/7, 190, 190/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - stranka v postopku - nakup nepremičnine na javni dražbi
Stranka v postopku odobritve pravnega posla v primeru, kot je obravnavani, torej, ko gre za odobritev pravnega posla - nakupa nepremičnine na javni dražbi, je tudi dolžnik v izvršilnem postopku, ki je lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje na javni dražbi.
V postopku odobritve pravnega posla, ki ga mora ponudnik z najvišjo ceno v primeru prodaje zemljišča na javni dražbi obvezno sprožiti (sedmi odstavek 189. člena ZIZ, prvi odstavek 25. člena ZKZ), je ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je med drugim stranka postopka tudi prodajalec (lastnik) zemljišča, treba lastnost stranke priznati tudi lastniku zemljišča, ki je predmet take odobritve pravnega posla.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Ker je o isti zadevi že bilo pravnomočno odločeno in je tožnik pridobil pravico do pravnega svetovanja in zastopanja po dodeljenem odvetniku, je tožena stranka tožnikovo prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrgla.
ZDen člen 2, 16, 19, 19/1, 19/1-3, 25, 32, 32/2, 65. Pravilnik o gozdnih prometnicah člen 2, 2/1, 2/1-2. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-21.
vrnitev premoženja - denacionalizacija stavbnega zemljišča - ovire za račilo v naravi - vrednost nepremičnine - gozdna cesta
Po drugem odstavku 32. člena ZDen se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca (zazidana po podržavljenju).
ZDen ne določa, kdaj je nepremičnino, na katero se je nanašalo podržavljenje, in ki se je po podržavljenju spremenila, šteti za novo, kdaj pa še vedno za isto, le spremenjeno. Vračanje nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju zaradi novih investicij le bistveno povečala, ureja 25. člen ZDen. Vendar pa lahko investicije nepremičnino tako spremenijo, da ni več mogoče govoriti o isti stvari. V takih primerih pa 25. člen ZDen ne pride v poštev. Ali gre za isto nepremičnino, je treba rešiti v vsakem primeru posebej. Za odgovor na vprašanje, kdaj nepremičnino šteti za novo, se ni mogoče neposredno opreti na stvarno pravna pravila, po katerih se vzpostavlja lastninska pravica na stvari, ki nastane s spojitvijo ali pomešanjem stvari različnih lastnikov. Po mnenju sodišča je treba izhajati iz izhodišča ZDen, da se v denacionalizaciji vzpostavi lastninsko stanje na podržavljeni stvari, tj. na individualno določeni stvari, ki je bila podržavljena, na kateri je prejšnjemu lastniku zaradi podržavljenja lastninska pravica prenehala.
ZPSV člen 4, 6. ZSDP-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1, 12/1-2. ZPIZ-1 člen 152, 152/1, 152/1-1, 153, 153/1, 153/1-3, 208, 208/4, 209. ZDavP-2 člen 352.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - družbenik zasebne družbe - poslovodna oseba
Poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki enoosebnih družb, kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja v svoji družbi. Edini družbenik, ki je hkrati poslovodja, tako ne more biti zavarovan kot poslovodna oseba, temveč se zavaruje kot samozaposlena oseba po zavarovalni podlagi 040.
Obveznost zavarovanja družbenika, ki je poslovodna oseba, predpisi, na katere se sklicujeta davčna organa v svojih odločbah, vežejo na njegov pravni položaj oziroma status in ne na obseg njegovih prihodkov ali prihodkov družbe. Lastnost zavarovanca ima torej tudi družbenik – poslovodna oseba, ki ni ustvaril dobička.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - nepopoln zahtevek - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje zahtevka
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil tožnikov zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz, utemeljeno zavržen kot nepopoln. V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnikova vloga z dne 26. 3. 2015 ni popolna. Finančni organ je ugotovil, da na obrazcu TRO-K, na katerem se vlagajo zahtevki za vračilo trošarine po Pravilniku, ni navedeno, kje in kdaj je bila podana zaveza, da bo tožnik vrnil neupravičeno pridobljen znesek trošarine, kot tudi ne ime, priimek in podpis tožnikove pooblaščene osebe. Prvostopenjski organ je zato tožnika – po pooblaščencu pozval, da vlogo dopolni in odpravi pomanjkljivosti, ki jih je navedel. Hkrati je tožnika tudi opozoril, da če zahtevka v odrejenem roku (osem dni) ne bo dopolnil, bo upravni organ v skladu s 67. členom ZUP nepopoln zahtevek zavrgel. Ker tožnik v danem roku pomanjkljivosti ni odpravil, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo zahtevo zavrgel.
tožba zaradi molka organa - molk organa prve stopnje - rok za odločitev - odločba o denacionalizaciji - pritožba
Drugostopenjski organ je prvostopenjskemu organu prvič podaljšal rok za odločitev za štiri mesece, in tako določenemu roku za odločitev (čeprav podlage zanj v zakonu ni) tožnica ni nasprotovala. Ko pa niti v podaljšanem roku prvostopenjski organ ni odločil ter mu je drugostopenjski organ 29. 10. 2015 drugič – brez podlage v zakonu – podaljšal rok za odločitev za nadaljnje štiri mesece, je tožnica vložila tožbo zaradi molka. Tožba je po presoji sodišča upravičena, saj postopanje organa druge stopnje ob molku organa prve stopnje, ki bi – glede na 255. člen ZUP - moralo rezultirati v rešitvi zadeve, takega z zakonom predvidenega rezultata niti v petih mesecih od vložitve pritožbe ni doseglo.
ZVis člen 55, 56, 57. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-7, 251. URS člen 22.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv višji predavatelj - postopek izvolitve v naziv - obrazložitev odločbe - mnenje študentov - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi se prvostopenjski organ pri svoji odločitvi sklicuje na negativno mnenje Študentskega sveta, ki pa ga vsebinsko ne povzema, ampak navaja zgolj to, da je Študentski svet svoje negativno mnenje izčrpno obrazložil. Pri tem pa v odločbi tudi ni navedeno, iz katerih razlogov je organ sledil temu mnenju, nikjer ni opredelitve do vsebine tega mnenja. Navedeno je zgolj to, da se je senat dne 27. 1. 2014 na svoji drugi redni seji seznanil z negativnim mnenjem Študentskega sveta o pedagoškem delu tožnika. Nadalje je navedeno, da glede na to, da je mnenje Študentskega sveta negativno, so člani senata izvedli glasovanje in odločili, da se tožnika ne izvoli v naziv. Taka odločitev pa v obrazložitvi nima razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti.
Prvostopenjski organ bi se moral opredeliti tako do rezultatov študentskih anket kot do vsebine mnenja Študentskega sveta in pojasniti, zakaj sprejema oziroma ne sprejema vsebine tistega, kar iz tega mnenja in rezultatov študentskih anket izhaja.
Prvostopenjski organ je avtonomen pri odločanju o izvolitvi v naziv in velja avtonomija univerze, vendar pa je pri odločitvi vseeno potrebno upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazložene odločbe. Tako senat fakultete lahko nekoga izvoli ali pa ga ne izvoli, vendar pa mora biti v vsakem primeru sprejeti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave. V okvir te pravice sodi tudi pravica do obrazložene odločitve, najpomembnejši del obrazložitve pa je tisti, ki se nanaša na razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov oziroma razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Kakorkoli se tožena stranka odloči, mora biti pojasnjeno, iz katerih razlogov sledi enemu mnenju, ne pa argumentom, ki temu mnenju nasprotujejo.
ZDavP-2 člen 5, 5/1, 76, 77. ZDoh-2 člen 16, 16/5, 19, 19/1, 19/1-3.
davek na dediščine in darila - darilna pogodba - prodaja poslovnega deleža - izvor premoženja - dokazno breme
V 76. členu ZDavP-2 je jasno določeno, da nosi breme dokazovanja za svoje trditve zavezanec za davek. Pri tem je še posebej določeno, da je zavezanec za davek tisti, ki mora dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. Kar za konkreten primer pomeni, da je z ozirom na samoprijavo in predložene listine, iz katerih je bil razviden zgolj neodplačen prenos sredstev (denarja in zlatnikov) s strani A.A. na tožnika, bilo na tožniku, da dokaže svojo trditev, da v konkretnem primeru ne gre za darilo v smislu določb ZDDD, temveč za transakcijo, ki jo zatrjuje v tožbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - postopek pred ESČP
Pristojni organ za BPP je v svoji odločbi ugotovil, da tožnik kot prosilec na ESČP sploh še ni posredoval svoje pritožbe, v posledici česar sploh še ni bil začet tako imenovani predhodni postopek, to je postopek, do zaključka katerega pravno zastopanje sploh še ni potrebno, saj se prosilec lahko zastopa sam. Zato je tožnikovo prošnjo po določbi 1. odstavka 24. člena ZBP v zvezi z 2. odstavkom 37. člena ZBPP pravilno zavrnil kot neutemeljeno.
V postopku davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZUP člen 260. ZUJF člen 193, 244, 244/4. ZUstS člen 44, 48. URS člen 14, 14/2.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča - obnova postopka - obnovitveni razlog - načelo enakosti pred zakonom
Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je navedeno zakonsko določbo ZUstS treba razumeti tako, da razveljavitev zakona oziroma njegovega dela ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno.
Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena URS zahteva, da je treba bistveno enaka dejanska stanja obravnavati enako. Načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - umik tožbe
Tožnik je pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo v upravnem sporu zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, s katero je izpodbijal sklep Delovnega sodišča v Kopru z dne 14. 3. 2016. Z vlogo z dne 31. 5. 2016 je sodišču sporočil, da tožbo umika, zato je sodišče postopek ustavilo.
ZS člen 85, 89, 89/1, 89/1-4, 89/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 20, 20/2, 22, 22/2. ZS (2015) člen 85, 89. ZS (2013) člen 85, 89. ZVPot člen 71, 71/2.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - razlogi za razrešitev sodnega izvedenca - nevestno delo - nepravilno opravljena storitev
Izdelava izvedenskega mnenja v postopku, ki ni sodni (oziroma upravni), sodnega izvedenca ne odvezuje, da svojega dela ne opravi v skladu s pravili stroke, saj mora tako – torej v skladu s pravili stroke – svoje delo vedno opraviti.
Zaključek organa o razrešitvi tožnika kot sodnega izvedenca, ki ga je sprejel na podlagi mnenj strokovnih članic, stališča komisije ter vseh odgovorov sodnega izvedenca, je bil napačen oziroma vsaj preuranjen, zlasti ob upoštevanju, da sta bili mnenji strokovnih članic komisije nedvomno izdelani na podlagi pomanjkljive dokumentacije (na kar sta posredno ali neposredno opozorili tudi obe strokovni članici komisije in ki bi bila lahko v postopku dopolnjena), ter brez pregledanih predmetov izdelanih mnenj. Če pa slednje ni več možno, pa tožnik utemeljeno opominja, da se sicer sodnemu izvedencu v postopku omogoči, da svoje mnenje pojasni oziroma dopolni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - veriženje prošenj
Izpodbijani sklep temelji na peti alineji 8. člena ZBPP, ki določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Omenjeno zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu.
zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - koristi otroka
Vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva, nadaljnji potek pravdnega postopka ter odločitev o tožbi v pravdnem postopku pomenijo nastanek posledic za mladoletnega otroka, ki so do neke mere nepopravljive in pomenijo zanj težko popravljivo škodo. Zato je po presoji sodišča potrebno, da se do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadrži izvajanje izpodbijane odločbe.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - rekonstrukcija objekta - frčada
Sodišče pritrjuje stališču toženke, da gre pri izvedbi frčad praviloma za poseg v konstrukcijo objekta, saj je z njeno izgradnjo praviloma poseženo v ostrešje kot nosilno konstrukcijo strehe (špirovce). Ni pa izključeno, da posamezna izvedba frčade v nosilno konstrukcijo ne posega in bi lahko njena izgradnja pomenila zgolj dela, ki pomenijo investicijsko vzdrževanje objekta.