brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani prosilca - otrok prosilca
V skladu z določbo 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Po navedenem predpisu se poleg vlagatelja upoštevajo tudi otroci, ki so jih vlagatelji dolžni preživljati po zakonu. Navedeni predpis je ZZZDR, ki določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa so ga dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti.
ZKZ člen 7, 7/2. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 30.
izbris GERK iz kmetijskega gospodarstva - pravica do uporabe kmetijskih zemljišč - skupna lastnina - soglasje sodediča
V primeru skupne lastnine je za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča potrebno soglasje več kot polovice lastnikov, česar pa tožnik nima. Tako je zmotno njegovo stališče, da soglasja sodedinje ne potrebuje, ker imenovana ni večinska lastnica spornih nepremičnin. Gre za nepremičnine, ki so del zapuščine, s katero dediča razpolagata skupno, in ker sta njuna deleža enaka, torej tožnik potrebuje soglasje sodedinje, da bi zadostil zakonskemu pogoju za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča (več kot polovice latnikov).
ZMZ-1 člen 71, 84, 84/2. ZTuj-2 člen 68, ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 28, 28/1, 28/2, 28/4.
mednarodna zaščita - za obravnavo prošnje odgovorna članica EU - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - omejitev gibanja
Organ je pravilno zaključil, da je v tožnikovem primeru podana znatna nevarnost, da bo, če ne bo pridržan, iz Republike Slovenije pobegnil ter s tem onemogočil izvedbo postopka predaje Republiki Hrvaški, ki je v teku, in ta okoliščina, da teče postopek predaje tožnika Republiki Hrvaški, tudi ni sporna. Tožnik sicer navaja, da je v Republiki Hrvaški od prošnje za mednarodno zaščito odstopil zaradi nevzdržnih razmer, v katerih je bival v centru za tujce in v katerih bi moral čakati na rešitev ter da ni razumel, da bi po odločitvi pristojnega organa Republike Hrvaške moral zapustiti ne le Republiko Hrvaško pač pa Evropski gospodarski prostor. Vendar je izkazano in nesporno dejstvo, da je Republiko Hrvaško zapustil, ne da bi počakal na rešitev prošnje za mednarodno zaščito.
Vsebino pogoja za izrek ukrepa pridržanja iz drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III „znatne nevarnosti pobega“ je treba (med drugim) ugotavljati v povezavi s točko (n) 2. člena te uredbe.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - upravičenec do odškodnine
Zakon priznava pravico do povračila škode, nastale zaradi izbrisa tistim izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije, vsi tisti, ki pa jim je bil ta status zavrnjen, zavržen ali postopek ustavljen, pa so imeli možnost izrabiti redna pravna sredstva oziroma odločitev upravnega organa izpodbijati v upravnem sporu in v primeru uspešne tožbe doseči tudi priznanje lastnosti upravičenca na podlagi določbe 2. člena ZPŠOIRSP.
dejansko prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Tožnica je na zaslišanju izrecno navedla, da že dve leti neprekinjeno biva na naslovu, kjer ima urejene pogoje za bivanje in osebne stvari in da na omenjeni naslov dobiva tudi pošto. Na tem naslovu je tudi solastnica hiše. Glede na navedeno je upravni organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo odločil, da se v register stalnega prebivalstva vpiše stalno prebivališče tožnice na tem naslovu.
ZGO-1 člen 4, 4/6. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe Sveta (EU) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24, 24/1.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti objekta
Določba šestega odstavka 4. člena ZGO-1 se nanaša na prostorski akt, ki ne dovoljuje spremembe namembnosti objekta tudi za takšne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, če so ti v nasprotju s prostorskim aktom. V tem primeru gre za pomožni kmetijsko - gozdarski objekt, ki je namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju. objekt stoji na območju, ki ga prostorsko ureja občinski odlok, določa izjemo samo za samostojne kozolce in gospodarske objekte, kjer so mogoči le nadomestni objekti enake namembnosti oziroma tekoča popravila.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V tožbi tožnik navaja razloge, iz katerih je razvidno, da izpodbija odločitev o odmeri davka od premoženja, torej izvršilni naslov, ki pa ga v postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati.
ZGO-1 člen 156a, 156a/1, 156a/1-1. ZGO-1F člen 2. SZ-1 člen 10.
nelegalna gradnja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Izpodbijana odločba je bila sprejeta na podlagi določb ZGO-1F. Ta je rok iz drugega odstavka 156. člena ZGO-1 podaljšal na 5 let. Rok za odlog izvršbe se tako podaljša na največ 5 let, v skladu z 2. členom ZGO-1F pa se roki odloga izvršbe, določeni v sklepu o odlogu izvršbe, po uradni dolžnosti podaljšajo, in sicer za toliko, kolikor znaša razlika med časom odobrenega odloga izvršbe iz že izdanega sklepa in na novo določenim najdaljšim časom odloga izvršbe iz drugega odstavka 156.a člena zakona.
Prosilec v času dodelitve nujne BPP ni izpolnjeval v določbi 13. oziroma 14. člena ZBPP določenega materialnega pogoja za dodelitev BPP. Iz dokazil, ki jih je toženi stranki predložil ZPIZ, nedvomno izhaja, da je bil tožnik v času dodelitve BPP prejemnik pokojnine, ki je presegla z zakonom določen cenzus.
Pogoj upravičenosti do dodelitve BPP se ugotavlja na dan izdaje odločbe, zato sodišče tožnikove tožbene ugovore, ki se sklicujejo na njegovo sedanje zdravstveno stanje in slabe finančne razmere, zavrača kot neutemeljene, saj na drugačno odločitev tožene stranke ne morejo vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno s sodbo sodišča, zoper navedeno sodbo pa pritožba ni dovoljena, tožnik v zadevah, za katere je prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pa je po določbi 24. člena ZBPP pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Tožeča stranka samo pavšalno zatrjuje, da izvedeni inšpekcijski ukrep ni sorazmeren, kot je to določeno v 7. členu ZIN, in da mora pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreči ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje na prvi odstavek 285. člena ZUP, ki določa način izvršbe z raznimi sredstvi, ki je za zavezanca najmilejši, glede na to, da tožeča stranka neskladnosti, ki sta jih oba upravna organa ugotovila in navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, konkretizirano ne izpodbija. Med strankama postopka pa tudi ni sporno, da so ta gradbena odstopanja v nasprotju z določbami izreka gradbenega dovoljenja, kar pa predstavlja neskladno gradnjo.
davčna izvršba - odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje
Po določbah 110. člena ZDavP-2 se 101., 102. in 103. člen tega zakona ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje ter za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podlage za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu teh prispevkov torej v davčnem zakonu (ZDavP-2) ni, temveč jo je potrebno iskati v področnih predpisih, kakršna sta ZPIZ-2 in ZZVZZ.
denacionalizacija - stavbno zemljišče - pravna podlaga za denacionalizacijo - prenos lastninske pravice na stavbi - pravica uporabe - pravni temelji odvzema pravice uporabe
Nov lastnik objektov je na podlagi pravnoposlovnega razpolaganja na zemljišču na podlagi 37. člena ZNNZ ex lege pridobil pravico uporabe, zaradi česar jo je denacionalizacijska upravičenka posledično izgubila in ta ni več mogla biti predmet odvzema iz posesti s kasnejšo odločbo. S tem je prodajalka – denacionalizacijska upravičenka konzumirala to pravico in je v postopku denacionalizacije ne more terjati nazaj, ker za to v ZDen ni pravne podlage.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 4, 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - subsidiarni upravni spor - začasna odredba
Tožnik je Madžarsko in Bolgarijo zapustil samovoljno, še preden bi bilo o njegovih prošnjah za mednarodno zaščito odločeno, kar ustreza objektivni okoliščini nesodelovanja v postopk«, kot jo opredeljuje 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in ki (med drugim) utemeljuje tožnikovo znatno begosumnost v tem postopku. Dejstvo, da je tožnik nedovoljeno vstopil v Republiko Slovenijo, predstavlja naslednjo okoliščino, ki utemeljuje nevarnost pobega. Zadnja okoliščina, ki na podlagi individualne obravnave kaže na njegovo begosumnost, pa je nesporno dejstvo, da je tožnik za mednarodno zaščito v Sloveniji ni zaprosil takoj ob vstopu v državo, temveč šele po tem, ko ga je prijela policija in ga nastanila v Centru za tujce, prav tako pa je od svoje namere za podajo prošnje v Sloveniji najprej odstopil, nato pa si že naslednji dan premislil in jo ponovno podal, kar vse utrjuje sodišče v prepričanju, da Slovenija ni tožnikova ciljna država.
Ni možno zoper isti akt zahtevati dvojnega sodnega varstva, tako po 2. kot po 4. členu ZUS-1, ker se to dvoje izključuje.
ZMZ člen 2, 21, 21/3, 26, 27, 53. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite člen 10.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje - podjetništvo - verska pripadnost posebni družbeni skupini - prosilec iz Rusije
Zatrjevana dejanja v zvezi s pripadnostjo protestantski veri niso pomembno vplivala na življenje tožečih strank in na njuno prakticiranje veroizpovedi. V Rusiji je zagotovljena svoboda veroizpovedi, čeprav kljub temu prihaja do kršitev pravic nekaterih manjšinskih veroizpovedi. Tožena stranka ne verjame tožečim strankam, da bi bila ob vrnitvi v Rusijo preganjana kot pripadnika protestantske oziroma evangeličanske veroizpovedi.
Če ni podan razlog za preganjanje, kot se zahteva za priznanje statusa begunca, potem ugotavljanje intenzivnosti dejanj preganjanj ni potrebno.
Organ oceno o verodostojnosti na podlagi kriterijev iz tretjega odstavka 21. člena ZMZ ugotavlja šele po tem, ko je ugotovljeno, da sta bodisi razlog za preganjanje bodisi resna škoda v konkretnem primeru lahko podana, ne pa tudi, če očitno ni podana podlaga za preganjanje ali če ni zadostne intenzivnosti resne škode.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s predlagano mejo - parcelacija - evidentiranje zemljišča pod stavbo
Tožnik se ustne obravnave, kljub izkazanemu vabilu, ni udeležil. Po drugem odstavku 38. člena ZEN se v primeru, če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, šteje, da se strinja s potekom predlagane meje. Prvostopenjski organ je zato pravilno štel, da tožnik soglaša s potekom predlagane meje, posledično pa je smel izdati tudi izpodbijani akt.
S podajo izjave o strinjanju oziroma nestrinjanju glede poteka predlagane meje, in posledično zakonsko fikcijo o strinjanju tožnika glede na njegovo neaktivnost v upravnem postopku, je izčrpan tudi pravni interes tožnika v obravnavanem postopku. V postopku parcelacije, ko gre za združitev oziroma delitev parcel/e, tožnik kot lastnik sosednje parcele namreč ne zasleduje nobene svoje pravne koristi. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice, delitev parcele pa je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele (drugi in tretji odstavek 47. člena ZEN). S tem postopkom se torej ne poseže ne v površino in ne v mejo parcel, ki so predmet parcelacije, zlasti, če je pogoj po prvem odstavku 49. člena ZEN izpolnjen.
ZOdvT člen 23, 23/1, 36. ZBPP člen 37, 37/3, 39, 39/1, 39/4.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uporaba določb ZOdvT - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Da je bilo v obravnavani zadevi upravičencu BPP dodeljena izključno v obsegu sestave in vložitve odgovora na pritožbo zoper prvostopno sodbo v pravdnem postopku, nedvomno izhaja tako iz odločbe o dodelitvi BPP, kot tudi iz napotnice, ki je bila na podlagi te odločbe izdana. Po presoji sodišča pa zgolj sestava in vložitev odgovora na pritožbo ne pomeni zastopanja v celotnem postopku, temveč posamezno opravilo. Tarifna številka 3502 določa nagrado za postopek, ki jo dobi odvetnik, ki je pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na naroku. Gre za primer, ko je odvetnik pooblaščen za opravo posamezne storitve, nima pa pooblastila za zastopanje v celotnem pritožbenem postopku.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - ugovor zoper sklep - nejasna vloga
Organ bi moral po mnenju sodišča tožnika pozvati k razjasnitvi vloge ter šele po tem, upoštevajoč rezultat izvedenega postopka, odločiti o stvari. Naslov vloge namreč kaže na tožnikovo nestrinjanje z izdano odločbo, njena vsebina pa nasprotno izraža pripravljenost za poplačilo obveznosti.
ZMZ člen 2, 21, 21/3, 26, 27, 53. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite člen 10.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje - podjetništvo - verska pripadnost - pripadnost posebni družbeni skupini - spolna usmerjenost - prosilec iz Rusije
Odklonilen odnos nekaterih sošolcev in učiteljev ne pomeni hude kršitve človekovih temeljnih pravic in niso ponavljajočega značaja, hkrati pa omenjene nevšečnosti niso predstavljale nobene ovire pri prakticiranju tožničine veroizpovedi. V Rusiji je zagotovljena svoboda veroizpovedi, čeprav kljub temu prihaja do kršitev pravic nekaterih manjšinskih veroizpovedi. Tožena stranka ne verjame tožnici, da bi bila ob vrnitvi v Rusijo preganjana kot pripadnica protestantske oziroma evangeličanske veroizpovedi, ker je to ovrgel tudi njen oče na osebnem razgovoru.
Zatrjevane težave tožničinih staršev v zvezi s posli so bile lokalizirane in do njih ni več prihajalo, ko sta starša zapustila prodajno mesto v Mitishiju ter neovirano registrirala posel v Aleksandrovu. Tožničina mama se je dvakrat vrnila v Rusijo še po njihovem odhodu v novembru 2012, ko se je v Rusiji tudi dlje čas zadrževala, državo pa je nato neovirano tudi ponovno zapustila. Tudi po mnenju sodišča glede težav tožničinih staršev z njunimi posli ni izkazana pravna podlaga za priznanje statusa begunca skladno z možnimi razlogi za preganjanje. Opis okoliščin glede nadlegovanja ali izsiljevanja tožničinih staršev zaradi njune podjetniške dejavnosti v nekaterih mestih v Rusiji namreč ne izkazujejo, da bi tožnica zaradi tega imela, kot hči podjetnikov, skupno prirojeno lastnost ali poreklo, ki je nesprejemljivo ali značilnost ali prepričanje, ki je tako temeljnega pomena za identiteto ali zavedanje, da se osebe ne sme prisiliti, da se mu odreče, kakor tudi ne, da bi imela tožnica zaradi opisanih okoliščin v zvezi z podjetniško dejavnostjo njenih staršev v Rusiji različno identiteto, ker jo družba dojema kot različno. Če ni podan razlog za preganjanje, kot se zahteva za priznanje statusa begunca, potem ugotavljanje intenzivnosti dejanj preganjanj ni potrebno.
Organ oceno o verodostojnosti na podlagi kriterijev iz tretjega odstavka 21. člena ZMZ ugotavlja šele po tem, ko je ugotovljeno, da sta bodisi razlog za preganjanje bodisi resna škoda v konkretnem primeru lahko podana.