Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom. V nasprotnem primeru mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Že pred vložitvijo prošnje tožnika za brezplačno pravno pomoč so bila opravljena pravdna dejanja, za katera je prosil za brezplačno pravno pomoč. Zato ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZGO-1 člen 156a, 156a/1, 156a/1-1. ZGO-1F člen 2. SZ-1 člen 10.
nelegalna gradnja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Izpodbijana odločba je bila sprejeta na podlagi določb ZGO-1F. Ta je rok iz drugega odstavka 156. člena ZGO-1 podaljšal na 5 let. Rok za odlog izvršbe se tako podaljša na največ 5 let, v skladu z 2. členom ZGO-1F pa se roki odloga izvršbe, določeni v sklepu o odlogu izvršbe, po uradni dolžnosti podaljšajo, in sicer za toliko, kolikor znaša razlika med časom odobrenega odloga izvršbe iz že izdanega sklepa in na novo določenim najdaljšim časom odloga izvršbe iz drugega odstavka 156.a člena zakona.
Tožeča stranka samo pavšalno zatrjuje, da izvedeni inšpekcijski ukrep ni sorazmeren, kot je to določeno v 7. členu ZIN, in da mora pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreči ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje na prvi odstavek 285. člena ZUP, ki določa način izvršbe z raznimi sredstvi, ki je za zavezanca najmilejši, glede na to, da tožeča stranka neskladnosti, ki sta jih oba upravna organa ugotovila in navedla v obrazložitvi izpodbijane odločbe, konkretizirano ne izpodbija. Med strankama postopka pa tudi ni sporno, da so ta gradbena odstopanja v nasprotju z določbami izreka gradbenega dovoljenja, kar pa predstavlja neskladno gradnjo.
ZMZ-1 člen 71, 84, 84/2. ZTuj-2 člen 68, ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 28, 28/1, 28/2, 28/4.
mednarodna zaščita - za obravnavo prošnje odgovorna članica EU - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - omejitev gibanja
Organ je pravilno zaključil, da je v tožnikovem primeru podana znatna nevarnost, da bo, če ne bo pridržan, iz Republike Slovenije pobegnil ter s tem onemogočil izvedbo postopka predaje Republiki Hrvaški, ki je v teku, in ta okoliščina, da teče postopek predaje tožnika Republiki Hrvaški, tudi ni sporna. Tožnik sicer navaja, da je v Republiki Hrvaški od prošnje za mednarodno zaščito odstopil zaradi nevzdržnih razmer, v katerih je bival v centru za tujce in v katerih bi moral čakati na rešitev ter da ni razumel, da bi po odločitvi pristojnega organa Republike Hrvaške moral zapustiti ne le Republiko Hrvaško pač pa Evropski gospodarski prostor. Vendar je izkazano in nesporno dejstvo, da je Republiko Hrvaško zapustil, ne da bi počakal na rešitev prošnje za mednarodno zaščito.
Vsebino pogoja za izrek ukrepa pridržanja iz drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III „znatne nevarnosti pobega“ je treba (med drugim) ugotavljati v povezavi s točko (n) 2. člena te uredbe.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - napaka na blagu
Po 71. členu ZVPot je mogoče v upravnem postopku odločati o spornih razmerjih iz obligacijskega prava, o katerih sicer odločajo sodišča v pravdnem postopku. Že iz tega sledi, da je treba razlagati določbo drugega odstavka 71. člena ZVPot tako, da mora biti ugotovljena napaka in tudi vse ostale za odločitev relevantne okoliščine.
dejansko prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Tožnica je na zaslišanju izrecno navedla, da že dve leti neprekinjeno biva na naslovu, kjer ima urejene pogoje za bivanje in osebne stvari in da na omenjeni naslov dobiva tudi pošto. Na tem naslovu je tudi solastnica hiše. Glede na navedeno je upravni organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo odločil, da se v register stalnega prebivalstva vpiše stalno prebivališče tožnice na tem naslovu.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V tožbi tožnik navaja razloge, iz katerih je razvidno, da izpodbija odločitev o odmeri davka od premoženja, torej izvršilni naslov, ki pa ga v postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati.
Prosilec v času dodelitve nujne BPP ni izpolnjeval v določbi 13. oziroma 14. člena ZBPP določenega materialnega pogoja za dodelitev BPP. Iz dokazil, ki jih je toženi stranki predložil ZPIZ, nedvomno izhaja, da je bil tožnik v času dodelitve BPP prejemnik pokojnine, ki je presegla z zakonom določen cenzus.
Pogoj upravičenosti do dodelitve BPP se ugotavlja na dan izdaje odločbe, zato sodišče tožnikove tožbene ugovore, ki se sklicujejo na njegovo sedanje zdravstveno stanje in slabe finančne razmere, zavrača kot neutemeljene, saj na drugačno odločitev tožene stranke ne morejo vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani prosilca - otrok prosilca
V skladu z določbo 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Po navedenem predpisu se poleg vlagatelja upoštevajo tudi otroci, ki so jih vlagatelji dolžni preživljati po zakonu. Navedeni predpis je ZZZDR, ki določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa so ga dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26 leta starosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno s sodbo sodišča, zoper navedeno sodbo pa pritožba ni dovoljena, tožnik v zadevah, za katere je prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pa je po določbi 24. člena ZBPP pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZGO-1 člen 4, 4/6. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe Sveta (EU) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 24, 24/1.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti objekta
Določba šestega odstavka 4. člena ZGO-1 se nanaša na prostorski akt, ki ne dovoljuje spremembe namembnosti objekta tudi za takšne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, če so ti v nasprotju s prostorskim aktom. V tem primeru gre za pomožni kmetijsko - gozdarski objekt, ki je namenjen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki ni namenjen prebivanju. objekt stoji na območju, ki ga prostorsko ureja občinski odlok, določa izjemo samo za samostojne kozolce in gospodarske objekte, kjer so mogoči le nadomestni objekti enake namembnosti oziroma tekoča popravila.
Organ prve stopnje o odlogu davčne izvršbe odloča le po uradni dolžnosti, ne pa tudi na predlog zavezanca. Zato tudi po presoji sodišča tožnik ni oseba, ki lahko zahteva odločanje o odlogu davčne izvršbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - postopek pred ESČP
Pristojni organ za BPP je v svoji odločbi ugotovil, da tožnik kot prosilec na ESČP sploh še ni posredoval svoje pritožbe, v posledici česar sploh še ni bil začet tako imenovani predhodni postopek, to je postopek, do zaključka katerega pravno zastopanje sploh še ni potrebno, saj se prosilec lahko zastopa sam. Zato je tožnikovo prošnjo po določbi 1. odstavka 24. člena ZBP v zvezi z 2. odstavkom 37. člena ZBPP pravilno zavrnil kot neutemeljeno.
ZDen člen 2, 16, 19, 19/1, 19/1-3, 25, 32, 32/2, 65. Pravilnik o gozdnih prometnicah člen 2, 2/1, 2/1-2. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-21.
vrnitev premoženja - denacionalizacija stavbnega zemljišča - ovire za račilo v naravi - vrednost nepremičnine - gozdna cesta
Po drugem odstavku 32. člena ZDen se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca (zazidana po podržavljenju).
ZDen ne določa, kdaj je nepremičnino, na katero se je nanašalo podržavljenje, in ki se je po podržavljenju spremenila, šteti za novo, kdaj pa še vedno za isto, le spremenjeno. Vračanje nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju zaradi novih investicij le bistveno povečala, ureja 25. člen ZDen. Vendar pa lahko investicije nepremičnino tako spremenijo, da ni več mogoče govoriti o isti stvari. V takih primerih pa 25. člen ZDen ne pride v poštev. Ali gre za isto nepremičnino, je treba rešiti v vsakem primeru posebej. Za odgovor na vprašanje, kdaj nepremičnino šteti za novo, se ni mogoče neposredno opreti na stvarno pravna pravila, po katerih se vzpostavlja lastninska pravica na stvari, ki nastane s spojitvijo ali pomešanjem stvari različnih lastnikov. Po mnenju sodišča je treba izhajati iz izhodišča ZDen, da se v denacionalizaciji vzpostavi lastninsko stanje na podržavljeni stvari, tj. na individualno določeni stvari, ki je bila podržavljena, na kateri je prejšnjemu lastniku zaradi podržavljenja lastninska pravica prenehala.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - nepopoln zahtevek - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje zahtevka
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil tožnikov zahtevek za vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz, utemeljeno zavržen kot nepopoln. V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnikova vloga z dne 26. 3. 2015 ni popolna. Finančni organ je ugotovil, da na obrazcu TRO-K, na katerem se vlagajo zahtevki za vračilo trošarine po Pravilniku, ni navedeno, kje in kdaj je bila podana zaveza, da bo tožnik vrnil neupravičeno pridobljen znesek trošarine, kot tudi ne ime, priimek in podpis tožnikove pooblaščene osebe. Prvostopenjski organ je zato tožnika – po pooblaščencu pozval, da vlogo dopolni in odpravi pomanjkljivosti, ki jih je navedel. Hkrati je tožnika tudi opozoril, da če zahtevka v odrejenem roku (osem dni) ne bo dopolnil, bo upravni organ v skladu s 67. členom ZUP nepopoln zahtevek zavrgel. Ker tožnik v danem roku pomanjkljivosti ni odpravil, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo zahtevo zavrgel.
urejanje meje - evidentiranje urejene meje - elaborat ureditve meje - zahteva za evidentiranje urejene meje - izjave lastnikov - domneva strinjanja s predlagano mejo - tožbena novota
Če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena ZEN in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje. Prvostopni organ je tako po ugotovitvi, da niso podani razlogi za zavrženje oziroma zavrnitev zahtev po 35. členu ZEN in po ugotovitvi, da so vse stranke na mejni obravnavi s predlagano mejo soglašale, smel izdati akt v delu, ki se nanaša na evidentiranje urejene meje (in posledično tudi v delu, ki se nanaša na parcelacijo in izravnavo meje, ki ju pa tožnik po vsebini ne prereka).
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - nestrinjanje s predlagano mejo - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s predlagano mejo - parcelacija - evidentiranje zemljišča pod stavbo
Tožnik se ustne obravnave, kljub izkazanemu vabilu, ni udeležil. Po drugem odstavku 38. člena ZEN se v primeru, če se ustne obravnave ne udeleži lastnik, ki se ne strinja s potekom predlagane meje, šteje, da se strinja s potekom predlagane meje. Prvostopenjski organ je zato pravilno štel, da tožnik soglaša s potekom predlagane meje, posledično pa je smel izdati tudi izpodbijani akt.
S podajo izjave o strinjanju oziroma nestrinjanju glede poteka predlagane meje, in posledično zakonsko fikcijo o strinjanju tožnika glede na njegovo neaktivnost v upravnem postopku, je izčrpan tudi pravni interes tožnika v obravnavanem postopku. V postopku parcelacije, ko gre za združitev oziroma delitev parcel/e, tožnik kot lastnik sosednje parcele namreč ne zasleduje nobene svoje pravne koristi. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice, delitev parcele pa je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele (drugi in tretji odstavek 47. člena ZEN). S tem postopkom se torej ne poseže ne v površino in ne v mejo parcel, ki so predmet parcelacije, zlasti, če je pogoj po prvem odstavku 49. člena ZEN izpolnjen.
denacionalizacija - stavbno zemljišče - pravna podlaga za denacionalizacijo - prenos lastninske pravice na stavbi - pravica uporabe - pravni temelji odvzema pravice uporabe
Nov lastnik objektov je na podlagi pravnoposlovnega razpolaganja na zemljišču na podlagi 37. člena ZNNZ ex lege pridobil pravico uporabe, zaradi česar jo je denacionalizacijska upravičenka posledično izgubila in ta ni več mogla biti predmet odvzema iz posesti s kasnejšo odločbo. S tem je prodajalka – denacionalizacijska upravičenka konzumirala to pravico in je v postopku denacionalizacije ne more terjati nazaj, ker za to v ZDen ni pravne podlage.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - ugovor zoper sklep - nejasna vloga
Organ bi moral po mnenju sodišča tožnika pozvati k razjasnitvi vloge ter šele po tem, upoštevajoč rezultat izvedenega postopka, odločiti o stvari. Naslov vloge namreč kaže na tožnikovo nestrinjanje z izdano odločbo, njena vsebina pa nasprotno izraža pripravljenost za poplačilo obveznosti.