davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet z nepremičnim - nespremenjeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek tožnika za vračilo DPN se ni spremenilo, zato niso podani pogoji za vsebinsko obravnavo tožnikove zahteve, saj je tako zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP potrebno zavreči, kot je pravilno storil organ prve stopnje.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 221, 221/3, 221/4. ZOPOKD člen 4, 25. KZ-1 člen 229.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - poreklo blaga - zastaranje - kaznivo dejanje goljufije na škodo Evropskih Skupnosti - sum storitve kaznivega dejanja
Izjemo od v tretjem odstavku 221. člena CZS določenega zastaralnega roka določa četrti odstavek 221. člena CZS, po katerem se lahko znesek carinskega dolga sporoči dolžniku tudi po izteku triletnega roka, če je carinski dolg posledica dejanja, ki je bilo v trenutku, ko se je zgodilo, tako, da so carinski organi zavezani k sprožitvi kazenskega postopka na sodišču. Tožena stranka je po mnenju sodišča v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da opredelitev dejanj kot "dejanj, ki so zavezana sprožitvi kazenskega postopka na sodišču" ne pomeni odločitve, da je bilo kaznivo dejanje tudi dejansko storjeno, pač pa sum, da so bila storjena dejanja, ki se lahko kazensko preganjajo. Opredelitev dejanj kot takih, ki se lahko kazensko preganjajo, skladno z določbo četrtega odstavka 221. člena CZS, opravijo carinski organi, in to le z namenom odprave napačnega ali pomanjkljivega obračuna carinskih dajatev.
upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - podaljšani obratovalni čas - zavrženje tožbe
Iz izpodbijane odločbe in predloženih upravnih spisov zadeve ter nenazadnje samih navedb tožnice v tem upravnem sporu izhaja, da tožnica v upravnem postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni bila stranka ali stranska udeleženka. Odločba je bila izdana stranki A.A., s.p., in tej je bila kot stranki tudi vročana. Tožnica je sicer uveljavljala, da se ji omogoči udeležba oziroma prizna položaj stranske udeleženke v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, vendar neuspešno. Ker tožnica ni bila stranka oziroma stranska udeleženka v upravnem postopku izdaje odločbe z dne 29. 12. 2014, glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 ni procesno legitimirana za vložitev tožbe (ne more biti tožeča stranka) v upravnem sporu zoper navedeno odločbo.
Sodišče je na podlagi predloženih upravnih spisov ugotovilo, da je toženka s sklepom, št. 06122-3284/2014-22 z dne 21. 9. 2015, po uradni dolžnosti ustavila inšpekcijski postopek zoper tožnika. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik dne 19. 3. 2015 toženki poslal dopis, v katerem jo je seznanil, da je izvršil izpodbijano odločbo. To je bilo potrjeno še z ogledom dne 21. 9. 2015, o katerem je inšpektor sestavil zapisnik, ki je bil tožniku glasno prebran, nanj pa ni imel pripomb. Da je bila izpodbijana odločba izvršena dne 19. 3. 2015, potrjuje tudi sam tožnik v vlogi z dne 29. 4. 2016. Iz navedenega izhaja, da je tožnik tožbo v tem upravnem sporu vložil po tem, ko je že izvršil inšpekcijsko (izpodbijano) odločbo. To pomeni, da v konkretni zadevi ne more več priti do prisilne izvršitve z odločbo odrejene obveznosti in zato izpodbijana odločba za tožnika tudi ne more več imeti pravnih učinkov. S prenehanjem pravnih učinkov izpodbijanega akta pa preneha tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu. Ker si tožnik z odpravo izpodbijane odločbe ne more več izboljšati svojega položaja, tudi nima več pravnega interesa za vodenje upravnega spora.
Carina - plačilo carinske dajatve - tarifna informacija - dvom v pravilnost tarifne uvrstitve - fizični in dokumentarni pregled blaga - česen - zahteva za vačilo carinskih dajatev
Tožeča stranka gradi svoje prepričanje na predpostavki, da so carinski organi s tem, ko so izdali ZTI in je bil nato na tej podlagi šestkrat opravljen uvoz blaga, dejansko pokazali, da je njena uvrstitev blaga pravilna. Sodišče ocenjuje, da je tožeča stranka ob tem prezrla, da je ZTI zavezujoča za carinske organe le v zvezi s tarifno uvrstitvijo, kot velja za točno tako vrsto blaga, kot je opisana v ZTI. V obravnavanem primeru je bil to „Allium ampeloprasum“. Tožeča stranka je bila torej tista, ki bi morala biti sposobna dokazati, da je blago, ki ga je uvažala, prav blago te vrste, vendar pa je DNK analiza pokazala, da temu ni tako. Uvrstitev blaga v posamezno tarifno številko ni vezana na ZTI, pač pa na dejanske lastnosti uvoženega blaga, naloga uvoznika pa, da te lastnosti ugotovi in blago pravilno tarifira. Vse to vodi sodišče do zaključka, da v ravnanju carinskih organov ni bilo aktivnih napak, o katerih govori tožeča stranka, pač pa je dejansko tožeča stranka carinskim organom posredovala podatke, ki niso bili skladni z uvoženim blagom. To pa pomeni, da ni mogoče govoriti, da bi carinski organi z aktivnim ravnanjem ustvarili legitimno pričakovanje tožeče stranke, kar je podlaga za povrnitev carinskih dajatev.
tožba v upravnem sporu - ugotovitvena tožba - aktivna legitimacija - stranka v upravnem postopku - zavrženje tožbe
Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da tožnica ni bila stranka oziroma stranska udeleženka postopkov izdaje izpodbijanih upravnih aktov, kar med strankama niti ni sporno. To izhaja tudi iz vsebine izpodbijanih odločb. Da ji ni bil priznan položaj stranske udeleženke v postopkih, zatrjuje tudi sama tožnica, saj je to eden temeljnih razlogov, zaradi katerih vlaga tožbo zoper izpodbijane odločbe. Da je predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo tožbe, je stališče že ustaljene upravne sodne prakse. Ker je sodišče ugotovilo, da tožnica ni imela položaja stranke oziroma stranske udeleženke v postopkih izdaje izpodbijanih odločb, tudi ne izpolnjuje pogojev za priznanje položaja tožnice v upravnem sporu zoper te odločbe. Sodišče je zato tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Iz izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev, da bodo temelji medetaže in stopnic vpeti v temelje stavbe in da bo konstrukcija medetaže vpeta v horizontalno konstrukcijo obstoječega objekta, kar kaže na poseg v konstrukcijo stavbe, vendar drugostopenjski organ izrecno ugotavlja, da iz projektne dokumentacije ni mogoče z gotovostjo zatrditi, da gre za poseg v konstrukcijske elemente osnovnega objekta, kar pa ocenjuje za nebistveno. Po drugi strani pa v primeru, če ne gre za poseg v konstrukcijo oziroma druge skupne dele, ostaja nejasno, ali oziroma v čem nameravana gradnja res presega tožnikovo pravico do redne rabe nepremičnine v skladu z njegovim solastniškim deležem oziroma ali sploh gre za gradnjo, za kakršno je potrebno gradbeno dovoljenje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Očitno pomeni, spoznavno na prvi pogled, organ za brezplačno pravno pomoč zato nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard „očitnosti“.
dostop do informacij javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - avtorsko delo - projektna dokumentacija
Projektna dokumentacija, ki sicer pomeni avtorsko delo, po izrecni zakonski določbi postane del izdanega gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja, zaradi česar po prav tako izrecni določbi ZASP ne uživa več takega avtorskopravnega varstva, da bi bil dostop do nje kakorkoli omejen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da tožnik glede na ureditev po ZUstS, na katero se sklicuje toženka, in ustavnosodno prakso Ustavnega sodišča RS, nima možnosti za uspeh, če zatrjevanih kršitev ustavnih pravic ne podpre s konkretnimi navedbami.
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.
ZMZ člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 10.
mednarodna zaščita - nezakonito prečkanje meje - begosumnost - omejitev gibanja prosilca za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - začasna odredba
Na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti dejstvo, da je izrazil namero oziroma zaprosil za mednarodno zaščito že na Hrvaškem in da je Hrvaško nato samovoljno oziroma v nasprotju z izdanim sklepom zapustil, pa tudi, da je njegov cilj Italija oziroma po navedbah, ki jih je dal ob podaji prošnje za mednarodno zaščito in na zaslišanju, Nemčija, kar sodišče utrjuje v prepričanju, da bi v primeru, če bi to možnost imel, kljub vloženi prošnji za mednarodno zaščito tudi območje Slovenije zapustil. Manj prisilnih ukrepov, kot je namestitev tožnika v Center za tujce, ni in je le z namestitvijo v omenjenem Centru kot edinim razpoložljivim prisilnim ukrepom mogoče zagotoviti izvedbo postopka za predajo tožnika Hrvaški.
okoljevarstveno dovoljenje - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravičeni vlagatelj zahteve
Da bi bili tožniki upravičeni vlagatelji zahteve za odpravo oz. razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, bi morali najprej izposlovati status strank oz. stranskih udeležencev, bodisi v času teka upravnega postopka, bodisi prek zahteve za obnovo tega postopka.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka tožnika, ko je ugotovila, da njegova vloga ne vsebuje vseh potrebnih podatkov za obravnavanje, z dopisom pozvala, da v roku 5 dni organu posreduje podatke za odločitev o vsebinski utemeljenosti zadeve, prav tako pa ga je opozorila na pravne posledice neupoštevanja omenjenega navodila. Sodišče ugotavlja, da je tožnik na poziv tožene stranke za dopolnitev vloge sicer odgovoril, vendar pa vloge ni popravil tako, kot mu je bilo naloženo.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja
O tožnikovi prošnji za dodelitev BPP je bilo pred sodiščem prve in druge stopnje v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani, N 644/2013 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks, že odločeno z odločbo Bpp 1822/2015 z dne 31. 8. 2015, ki je postala pravnomočna 7. 1. 2016. Tako gre za odločanje o že pravnomočno zavrnjeni prošnji tožnika za BPP v isti zadevi (res iudicata).
zaposlovanje tujcev - dovoljenje za delo - vročitev dovoljenja za delo - prijava začetka dela tujca
Tožeči stranki dovoljenje za zaposlitev tujke ni bilo vročeno, zato zanjo nima nobenega pravnega učinka. Zanjo tako tudi niso mogle nastati obveze, ki jih določa ZZDT-1 v 48. do 50. členu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Že pred vložitvijo prošnje tožnika za brezplačno pravno pomoč so bila opravljena pravdna dejanja, za katera je prosil za brezplačno pravno pomoč. Zato ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - upravičenec do odškodnine
Zakon priznava pravico do povračila škode, nastale zaradi izbrisa tistim izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, ki so po izbrisu pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije, vsi tisti, ki pa jim je bil ta status zavrnjen, zavržen ali postopek ustavljen, pa so imeli možnost izrabiti redna pravna sredstva oziroma odločitev upravnega organa izpodbijati v upravnem sporu in v primeru uspešne tožbe doseči tudi priznanje lastnosti upravičenca na podlagi določbe 2. člena ZPŠOIRSP.
dejansko prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Tožnica je na zaslišanju izrecno navedla, da že dve leti neprekinjeno biva na naslovu, kjer ima urejene pogoje za bivanje in osebne stvari in da na omenjeni naslov dobiva tudi pošto. Na tem naslovu je tudi solastnica hiše. Glede na navedeno je upravni organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo odločil, da se v register stalnega prebivalstva vpiše stalno prebivališče tožnice na tem naslovu.