Glede na pravnomočno sodbo, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in da ga je njegov delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo ter mu priznati delovno dobo za čas prenehanja delovnega razmerja in ga za ta čas neprekinjeno prijaviti v obvezno zavarovanje je upravni organ imel podlago za to, da je na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZUTD odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo odpravil. Posledično je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 140. člena ZUTD tudi imel podlago, da od delodajalca - sedaj tožeče stranke zahteva vračilo neto zneskov denarnega nadomestila, izplačanih zavarovancu do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic - drugo sodno varstvo
V konkretnem primeru je bila analiza tožnikovega vzorca DNK opravljena za potrebe kazenskega postopka, ki teče zoper tožnika. ZKP pa določa v raznih fazah postopka več možnosti, ko lahko obdolženec dokazuje, da mu je bilo s pridobitvijo določenega dokaza na nedovoljen način poseženo v določeno ustavno pravico. Torej je drugo sodno varstvo zagotovljeno izven upravnega spora zaradi varstva ustavnih pravic in sicer v kazenskem postopku pred sodišči splošne pristojnosti.
Glede hrambe tožnikovega vzorca DNK in njegove zahteve za izbris rezultatov analize je zagotovljeno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu po predhodno zaključenem upravnem postopku.
Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 3, 3/2, 13, 13/1, 21. ZMZ člen 74, 74/4, 74/5, 125. ZUP člen 8. ZUS-1 člen 32, 32/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje odgovorni državi - obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - nezakonito prečkanje meje - predložitev zahteve za sprejem - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega razmerja - začasna odredba
Organ je zadosti natančno pojasnil, zakaj meni, da v Republiki Hrvaški ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev. Glede na to in ker tožnik na osebnem razgovoru in niti kasneje do izdaje izpodbijanega sklepa ni podal navedb, ki bi dajale podlago za domnevo o obstoju sistemskih pomanjkljivosti azilnega postopka v Republiki Hrvaški, ob tem ko je imel pravnega zastopnika, se sodišče s tožnikom ne strinja, da bi moral organ sam iskati javno dostopne informacije o azilnem sistemu na Hrvaškem ter da je organ kršil pravila postopka, ker ni ugotovil resničnega dejanskega stanja. Obstoj pogojev po drugem pododstavku drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III, to je utemeljenih domnev o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v Republiki Hrvaški, tako tudi po presoji sodišča ni izkazan, pri čemer, kot je sodišče že navedlo, organu ni mogoče očitati, da bi kršil obveznosti, ki zanj izhajajo iz 8. člena ZUP.
Iz četrtega odstavka 74. člena ZMZ izhaja, da le tožba zoper odločbo o zavrnitvi prošnje zadrži izvršitev, medtem ko v primeru vseh drugih odločitev po tem zakonu tožba ne zadrži njihove izvršitve. Ker pa se tudi po uveljavitvi ZMZ-1 z dne 24. 4. 2016 za postopke sodnega varstva določba 74. člena ZMZ uporablja v primerih, če je oseba vložila prošnjo za mednarodno zaščito pred uveljavitvijo ZMZ-1, kot je tudi obravnavani (125. člen ZMZ-1), to pomeni tudi, da je zoper to sodbo dopustna pritožba (peti odstavek 74. člena ZMZ) ter da s to sodbo tako v zadevi še ni pravnomočno odločeno. Glede na to je pravni interes tožnika za zahtevo za začasno odredbo tudi ob izdaji te sodbe še izkazan.
Ker obveznost tožnika za plačilo spornega zneska izhaja iz izvršljive odločbe, sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da tožnik ni dolžan plačati navedenega zneska. Obveznost je bila namreč ugotovljena z odločbo, ki je izvršljiva, kar pa zadošča za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
Tožnik zoper zatrjevano preganjanje ni poiskal zaščite pri pristojnih organih v izvorni državi in zato ne more uspešno uveljavljati mednarodne zaščite, ki nastopi šele potem, če mu državni subjekti v izvorni državi ne bi mogli zagotoviti ustrezne zaščite.
Nedržavni subjekti lahko štejejo kot subjekti preganjanja ali resne škode le, če je mogoče dokazati, da država ali politične stranke in organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Ni mogoče upoštevati tožničinih ugovorov, da se nepremičnina po določbi 27. člena ZSVarPre ne bi smela upoštevati, ker naj bi pripadala njenemu bivšemu zakoncu. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je v času izdaje izpodbijane odločbe tožnica bila še vedno (so)lastnica navedene nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - omejitev razpolaganja s premoženjem - osebni stečaj družinskega člana
V okoliščinah tretjega odstavka 14. člena ZBPP se premoženje, ki ga ima prosilec oziroma njegovi družinski člani, pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Tožnikova žena, ki je v postopku osebnega stečaja, je omejena pri sklepanju pogodb in opravljanju drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njenim premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - zaščitena kmetija - promet z gozdnim zemljiščem
Odločba po 4. členu ZDKG ima ugotovitveni značaj in samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Deklarativna odločba pa pravno učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja. V primeru ugotavljanja pravnega stanja - statusa zaščitene kmetije - je to od časa nastanka lastninskega in katastrskega stanja, ki ga je pri izdaji odločbe treba upoštevati. To pa lahko organ ugotavlja kadarkoli, saj je v navedenem členu določeno, da zaščitno kmetijo na predlog lastnika, sodišča ali po uradni dolžnosti preveri oziroma določi z odločbo upravni organ.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - sklep o stroških - obrazložitev sklepa - izplačilo stroškov iz državnega proračuna
Po določbi 32. člena ZOdvT se odvetniku, postavljenemu po uradni dolžnosti in odvetniku, ki izvaja storitve BPP, nagrade in potrebni izdatki po tem zakonu izplačajo iz državnega proračuna. To pomeni, da se odvetniku za storitve, ki jih je opravil na podlagi odločbe o dodelitvi BPP, sredstva vedno izplačajo iz proračuna, ne glede na to, ali je glede na zakonske določbe o vračilu sredstev nasprotna stranka ali celo sam upravičenec do BPP dolžan povrniti nastale stroške.
S tem, ko je tožena stranka navedla vrednost spornega predmeta in tarifne številke, ki so podlaga za določitev količnika za odmero nagrade, je po mnenju sodišča ustrezno obrazložila višino odmerjene nagrade in stroškov.
Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitve) člen 2, 2/1, 2/1-4, 19, 19/3, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 71, 71/4, 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - predaja odgovorni državi članici EU - nevarnost samovoljne zapustitve ozemlja RS - nevarnost pobega - sodno varstvo
Za sprejem odločitve, da se prosilca zato, da se omogoči izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, lahko pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov, pa tudi da je za izvedbo postopka predaje nujen.
davek na promet nepremičnin - razdrtje pogodbe - sporazumno razdrtje pogodbe - zahteva za vračilo davka
V ZDPN-2 ni zahteve po sporazumnem razdrtju oziroma sporazumni razvezi prodajne pogodbe, kot to pravilno ugotavlja že drugostopni organ v svoji odločbi. Zadošča, da je pogodba razdrta, kar pomeni, da gre lahko tudi za razdrtje oziroma razvezo pogodbe na podlagi zakona, ki se zatrjuje in dokazuje v tožbi. V primeru razdrtja pogodbe na podlagi prvega odstavka 104. člena OZ zadostuje obvestilo drugi pogodbeni stranki, ki je bilo v konkretnem primeru nesporno poslano. Zavezanec je dolžan zatrjevano razdrtje pogodbe dokazati in je torej v konkretnem primeru tožnica dolžna dokazati okoliščine, ki so po določbah 104. člena OZ razlog za razvezo pogodbe po samem zakonu.
ZDoh-2 člen 94, 96, 96/2, 96/2-2, 102. ZDPN-2 člen 16, 16/1.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - prijavljeno stalno prebivališče - čas odsvojitve kapitala - razdrtje pogodbe
V obravnavani zadevi ni spora o tem, da je imela tožeča stranka v obdobju od 16. 3. 1979 do 29. 4. 2014 prijavljeno stalno prebivališče v drugem stanovanju in da je v odsvojenem stanovanju stalno prebivališče prijavila šele po njegovi odsvojitvi, dne 29. 4. 2014 in da torej (vsaj) eden od pogojev za priznanje olajšave ni izpolnjen. Zato triletno dejansko bivanje v odsvojenem stanovanju, ki ga zatrjuje in s predlaganim zaslišanjem dokazuje tožnica, ne more vplivati na odločitev.
Po določbi prvega odstavka 16. člena ZDPN-2 lahko davčni zavezanec zahteva, da se odločba o odmeri davka (na promet nepremičnin) odpravi in da se mu davek, ki ga je sam plačal, vrne, če se pogodba o prenosu nepremičnine razdre, preden je opravljen prenos na novega pridobitelja, ali jo sodišče z odločbo izreče za neveljavno.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnik je dolžan v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in jo vsaj verjetno izkazati. Z izdajo začasne odredbe se namreč preprečuje le škoda, ki bi nastala tožniku izključno zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki je ob uspehu s tožbo glede na okoliščine konkretnega primera ali po naravi zadeve, po izvršitvi izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti ali pa bi bila vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo odločbe, otežkočena.
ZUS-1 člen 28, 29, 36, 36/1, 36/1-2, 36/3. ZPP člen 111.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Zakonsko določen 30-dnevni rok za vložitev tožbe, na katerega je bila tožeča stranka tudi opozorjena v pravnem pouku izpodbijane odločbe, je začel teči dne 8. 4. 2016, in je potekel v ponedeljek, 9. 5. 2016. Tožeča stranka pa je, tožbo vložila priporočeno po pošti šele 10. 5. 2016. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe ter je tako prepozna.
ZMZ-1, člen 24, 24/1, 24/1-3, 27, 27/1, 27/1-4, 28, 29.
mednarodna zaščita - status begunca - pripadnost posebni družbeni skupini - zasebni spor - subsidiarna oblika zaščite - notranja zaščita - prosilec iz Pakistana
Tožniki ne izpolnjujejo pogojev za podelitev statusa begunca, saj gre v obravnavani zadevi izključno za zasebno zadevo med njimi in sosedi, ki si želijo polastiti njihove zemlje, ne pa za preganjanje zaradi katerega izmed razlogov po Ženevski konvenciji oziroma ZMZ-1.
Premoženje ni značilnost, ki bi bila nespremenljiva in takšna, da bi lahko opredeljevala posebno družbeno skupino v smislu Ženevske konvencije oziroma ZMZ-1, poleg tega pa tudi skupina, ki bi jo opredeljevalo zgolj premoženje, ni toliko določljiva, da bi ustrezala kriteriju „posebne“ družbene skupine.
Status subsidiarne zaščite je namenjen temu, da nudi rezerven vir zaščite posameznika in ta mora tako kljub morebitni grozeči resni škodi primarno izkoristiti ali poskušati izkoristiti možnost zaščite domačih oblasti, kar predstavlja predpogoj za to, da lahko zatem uspešno zaprosi za zaščito druge države. Tega pa tožniki v obravnavanem primeru niso storili, zaradi česar je zaključek tožene stranke o tem, da do statusa subsidiarne zaščite zaradi prejetih groženj niso upravičeni, pravilen.
Dejstvo, da sta dva izmed mladoletnih tožnikov rojena v Republiki Sloveniji in po trditvah tožnikov nimata pakistanskega državljanstva ter dokumentov, še ne more predstavljati podlage, da bi bila zgolj iz tega razloga upravičena do mednarodne zaščite. Tožba pa ne utemelji niti ne obrazloži, kako bi bilo navedeno dejstvo povezano s podelitvijo statusa begunca oziroma statusa subsidiarne zaščite v konkretnem primeru.
inšpekcijski postopek - osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka je v zadostni meri in dovolj konkretno izkazala, zakaj ji grozi nepopravljiva škoda, saj je podala konkretne podatke in konkretne izračune, koliko aktivnih uporabnikov aplikacije A. uporablja funkcionalnost te aplikacije, ki se z izpodbijano odločbo prepoveduje. Predložila je tudi dokaze za svoje trditve.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - nespremenjeno dejansko stanje
V konkretnem primeru se dejansko stanje kot tudi pravna podlaga za obravnavano zahtevo za vračilo DPN in odločanje davčnih organov ni spremenilo. Ker je tožnica svojo tretjo zahtevo z dne 1. 12. 2014 za vračilo plačanega DPN zaradi razveze predmetne pogodbe oprla na isto dejansko in pravno stanje, je davčni organ z izpodbijanim sklepom po presoji sodišča njeno vlogo z dne 1. 12. 2014 pravilno zavrgel v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - dejansko pridobljeno premoženje - obrazložitev odločbe
Zgolj navedba, da je bil tožnici dosojen znesek 17.307 EUR, ne zadošča za ugotovitev, da je to premoženje tudi dejansko dobila. Ker tega organ za BPP ni preveril, se njegove odločitve ne da preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, nepopolno pa je ostalo ugotovljeno tudi dejansko stanje glede na materialno določbo, ki velja za obravnavani primer. Organ za BPP bi torej moral v postopku preveriti (iz podatkov, pridobljenih po uradni dolžnosti ter po potrebi tudi z zaslišanjem upravičenke – tožnice), ali je tožnica premoženje, ki ji je bilo prisojeno s pravnomočno sodbo, dejansko tudi pridobila, preden je izdal sklep o vračilu sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči.