Glede na pravnomočno sodbo, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in da ga je njegov delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo ter mu priznati delovno dobo za čas prenehanja delovnega razmerja in ga za ta čas neprekinjeno prijaviti v obvezno zavarovanje je upravni organ imel podlago za to, da je na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZUTD odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo odpravil. Posledično je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 140. člena ZUTD tudi imel podlago, da od delodajalca - sedaj tožeče stranke zahteva vračilo neto zneskov denarnega nadomestila, izplačanih zavarovancu do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu.
Obstoja možnost, da se potrošniki ne bi odločili za nakup blazine X., če ne bi bila tožničina dejavnost predstavljena kot zdravstvena dejavnost, ki se ukvarja z diagnozo zdravja potrošnikov ter prodaja izdelek, ki ugotovljene zdravstvene težave odpravi.
Odlok lastniku zemljišča nalaga košnja trave enkrat mesečno v dobi rasti trave ter čiščenje in vzdrževanje zemljišča, pri čemer iz določbe izhaja tudi njen namen, to je urejen videz naselij. Ta določba torej lastniku zemljišča ne nalaga skrbi za urejen videz kraja nasploh, ampak določene aktivnosti v zvezi z lastno parcelo, urejen videz naselij pa je namen, zaradi katerega je bila takšna določba sprejeta.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic - drugo sodno varstvo
V konkretnem primeru je bila analiza tožnikovega vzorca DNK opravljena za potrebe kazenskega postopka, ki teče zoper tožnika. ZKP pa določa v raznih fazah postopka več možnosti, ko lahko obdolženec dokazuje, da mu je bilo s pridobitvijo določenega dokaza na nedovoljen način poseženo v določeno ustavno pravico. Torej je drugo sodno varstvo zagotovljeno izven upravnega spora zaradi varstva ustavnih pravic in sicer v kazenskem postopku pred sodišči splošne pristojnosti.
Glede hrambe tožnikovega vzorca DNK in njegove zahteve za izbris rezultatov analize je zagotovljeno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu po predhodno zaključenem upravnem postopku.
Tožnik se ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, zato je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
Izpodbijana odločitev temelji na mnenju posebne zdravniške komisije, ki je napisano na obrazcu. To mnenje pa ni obrazloženo in je zato pomanjkljivo in kot tako ne more biti podlaga za odločitev o tožnikovi nezmožnosti za vožnjo. Mnenje posebne zdravstvene komisije je izvedensko mnenje, ki je sicer res podlaga za odločitev, vendar pa mora biti obrazloženo, kot to določa drugi odstavek 193. člena ZUP, da ga je mogoče po pravilih tega postopka preizkusiti.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - pravnomočna obsodba zaradi prepovedanega prehajanja meje - pravnomočna obsodba zaradi poskusa protipravnega odvzema prostosti - pravica do družinskega življenja
ZTuj-2 ne zahteva, da bi prvostopenjski organ pri presoji zavrnitvenih razlogov upošteval časovno oddaljenost obsodb in skorajšnje brisanje kazni iz kazenske evidence, ker zadostuje že sama nevarnost oziroma sum.
Prvostopenjski organ je pravico do družinskega življenja tehtal z osebnimi okoliščinami tožnika in ugotovil, da sklenitev zakonske zveze med slovenskim državljanom in tujcem, še ne pomeni, da se tujcu zaradi sklenitve zakonske zveze dovoli prebivanje v Republiki Sloveniji ter da tožniku z zavrnitvijo izdaje dovoljenja za začasno prebivanje pravica do družinskega življenja ni odvzeta niti ni omejeno njeno izvrševanje na območju izven Republike Slovenije, pri čemer pa je sama žena tožnika na zaslišanju povedala, da bo v primeru zavrnilne odločbe s tožnikom odšla v Kosovo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Ni mogoče upoštevati tožničinih ugovorov, da se nepremičnina po določbi 27. člena ZSVarPre ne bi smela upoštevati, ker naj bi pripadala njenemu bivšemu zakoncu. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je v času izdaje izpodbijane odločbe tožnica bila še vedno (so)lastnica navedene nepremičnine.
Samo račun, ki ima v formalnem smislu ključne podatke in temelji na dejansko opravljenem poslovnem dogodku, je verodostojna knjigovodska listina in kot tak podlaga za plačilo obveznosti oziroma uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. ZUS-1 člen 32, 32/2, 52.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - tožbena novota - začasna odredba
Pavšalno zatrjevanih pomanjkljivosti po mnenju sodišča ni mogoče enačiti s sistemskimi pomanjkljivostmi v zvezi s azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Tožnik se v tožbi sklicuje na poročila o sistemskih pomanjkljivostih v azilnem postopku na Hrvaškem. Glede na datume teh poročil je razvidno, da so te informacije obstajale že v času izdaje izpodbijanega akta, tožnik pa ni navedel nobenega opravičenega razloga zakaj jih ni mogel navesti že v postopku izdaje upravnega akta.
davek na promet nepremičnin - razdrtje pogodbe - sporazumno razdrtje pogodbe - zahteva za vračilo davka
V ZDPN-2 ni zahteve po sporazumnem razdrtju oziroma sporazumni razvezi prodajne pogodbe, kot to pravilno ugotavlja že drugostopni organ v svoji odločbi. Zadošča, da je pogodba razdrta, kar pomeni, da gre lahko tudi za razdrtje oziroma razvezo pogodbe na podlagi zakona, ki se zatrjuje in dokazuje v tožbi. V primeru razdrtja pogodbe na podlagi prvega odstavka 104. člena OZ zadostuje obvestilo drugi pogodbeni stranki, ki je bilo v konkretnem primeru nesporno poslano. Zavezanec je dolžan zatrjevano razdrtje pogodbe dokazati in je torej v konkretnem primeru tožnica dolžna dokazati okoliščine, ki so po določbah 104. člena OZ razlog za razvezo pogodbe po samem zakonu.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tožnik je dolžan v zahtevi za izdajo začasne odredbe težko popravljivo škodo navesti konkretno in jo vsaj verjetno izkazati. Z izdajo začasne odredbe se namreč preprečuje le škoda, ki bi nastala tožniku izključno zaradi izvršitve izpodbijanega akta in ki je ob uspehu s tožbo glede na okoliščine konkretnega primera ali po naravi zadeve, po izvršitvi izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti ali pa bi bila vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo odločbe, otežkočena.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - sklep o stroških - obrazložitev sklepa - izplačilo stroškov iz državnega proračuna
Po določbi 32. člena ZOdvT se odvetniku, postavljenemu po uradni dolžnosti in odvetniku, ki izvaja storitve BPP, nagrade in potrebni izdatki po tem zakonu izplačajo iz državnega proračuna. To pomeni, da se odvetniku za storitve, ki jih je opravil na podlagi odločbe o dodelitvi BPP, sredstva vedno izplačajo iz proračuna, ne glede na to, ali je glede na zakonske določbe o vračilu sredstev nasprotna stranka ali celo sam upravičenec do BPP dolžan povrniti nastale stroške.
S tem, ko je tožena stranka navedla vrednost spornega predmeta in tarifne številke, ki so podlaga za določitev količnika za odmero nagrade, je po mnenju sodišča ustrezno obrazložila višino odmerjene nagrade in stroškov.
Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitve) člen 2, 2/1, 2/1-4, 19, 19/3, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 71, 71/4, 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - predaja odgovorni državi članici EU - nevarnost samovoljne zapustitve ozemlja RS - nevarnost pobega - sodno varstvo
Za sprejem odločitve, da se prosilca zato, da se omogoči izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, lahko pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov, pa tudi da je za izvedbo postopka predaje nujen.
ZDoh-2 člen 94, 96, 96/2, 96/2-2, 102. ZDPN-2 člen 16, 16/1.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna oprostitev - prijavljeno stalno prebivališče - čas odsvojitve kapitala - razdrtje pogodbe
V obravnavani zadevi ni spora o tem, da je imela tožeča stranka v obdobju od 16. 3. 1979 do 29. 4. 2014 prijavljeno stalno prebivališče v drugem stanovanju in da je v odsvojenem stanovanju stalno prebivališče prijavila šele po njegovi odsvojitvi, dne 29. 4. 2014 in da torej (vsaj) eden od pogojev za priznanje olajšave ni izpolnjen. Zato triletno dejansko bivanje v odsvojenem stanovanju, ki ga zatrjuje in s predlaganim zaslišanjem dokazuje tožnica, ne more vplivati na odločitev.
Po določbi prvega odstavka 16. člena ZDPN-2 lahko davčni zavezanec zahteva, da se odločba o odmeri davka (na promet nepremičnin) odpravi in da se mu davek, ki ga je sam plačal, vrne, če se pogodba o prenosu nepremičnine razdre, preden je opravljen prenos na novega pridobitelja, ali jo sodišče z odločbo izreče za neveljavno.
ZUS-1 člen 28, 29, 36, 36/1, 36/1-2, 36/3. ZPP člen 111.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Zakonsko določen 30-dnevni rok za vložitev tožbe, na katerega je bila tožeča stranka tudi opozorjena v pravnem pouku izpodbijane odločbe, je začel teči dne 8. 4. 2016, in je potekel v ponedeljek, 9. 5. 2016. Tožeča stranka pa je, tožbo vložila priporočeno po pošti šele 10. 5. 2016. To pomeni, da je tožbo vložila po poteku zakonsko določenega roka za vložitev tožbe ter je tako prepozna.
ZMZ-1, člen 24, 24/1, 24/1-3, 27, 27/1, 27/1-4, 28, 29.
mednarodna zaščita - status begunca - pripadnost posebni družbeni skupini - zasebni spor - subsidiarna oblika zaščite - notranja zaščita - prosilec iz Pakistana
Tožniki ne izpolnjujejo pogojev za podelitev statusa begunca, saj gre v obravnavani zadevi izključno za zasebno zadevo med njimi in sosedi, ki si želijo polastiti njihove zemlje, ne pa za preganjanje zaradi katerega izmed razlogov po Ženevski konvenciji oziroma ZMZ-1.
Premoženje ni značilnost, ki bi bila nespremenljiva in takšna, da bi lahko opredeljevala posebno družbeno skupino v smislu Ženevske konvencije oziroma ZMZ-1, poleg tega pa tudi skupina, ki bi jo opredeljevalo zgolj premoženje, ni toliko določljiva, da bi ustrezala kriteriju „posebne“ družbene skupine.
Status subsidiarne zaščite je namenjen temu, da nudi rezerven vir zaščite posameznika in ta mora tako kljub morebitni grozeči resni škodi primarno izkoristiti ali poskušati izkoristiti možnost zaščite domačih oblasti, kar predstavlja predpogoj za to, da lahko zatem uspešno zaprosi za zaščito druge države. Tega pa tožniki v obravnavanem primeru niso storili, zaradi česar je zaključek tožene stranke o tem, da do statusa subsidiarne zaščite zaradi prejetih groženj niso upravičeni, pravilen.
Dejstvo, da sta dva izmed mladoletnih tožnikov rojena v Republiki Sloveniji in po trditvah tožnikov nimata pakistanskega državljanstva ter dokumentov, še ne more predstavljati podlage, da bi bila zgolj iz tega razloga upravičena do mednarodne zaščite. Tožba pa ne utemelji niti ne obrazloži, kako bi bilo navedeno dejstvo povezano s podelitvijo statusa begunca oziroma statusa subsidiarne zaščite v konkretnem primeru.
inšpekcijski postopek - osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka je v zadostni meri in dovolj konkretno izkazala, zakaj ji grozi nepopravljiva škoda, saj je podala konkretne podatke in konkretne izračune, koliko aktivnih uporabnikov aplikacije A. uporablja funkcionalnost te aplikacije, ki se z izpodbijano odločbo prepoveduje. Predložila je tudi dokaze za svoje trditve.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - dejansko pridobljeno premoženje - obrazložitev odločbe
Zgolj navedba, da je bil tožnici dosojen znesek 17.307 EUR, ne zadošča za ugotovitev, da je to premoženje tudi dejansko dobila. Ker tega organ za BPP ni preveril, se njegove odločitve ne da preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, nepopolno pa je ostalo ugotovljeno tudi dejansko stanje glede na materialno določbo, ki velja za obravnavani primer. Organ za BPP bi torej moral v postopku preveriti (iz podatkov, pridobljenih po uradni dolžnosti ter po potrebi tudi z zaslišanjem upravičenke – tožnice), ali je tožnica premoženje, ki ji je bilo prisojeno s pravnomočno sodbo, dejansko tudi pridobila, preden je izdal sklep o vračilu sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet z nepremičnim - nespremenjeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je bila izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek tožnika za vračilo DPN se ni spremenilo, zato niso podani pogoji za vsebinsko obravnavo tožnikove zahteve, saj je tako zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP potrebno zavreči, kot je pravilno storil organ prve stopnje.