Dolžnost upravnega organa je bila, da odloči v skladu s tožnikovo vlogo in zahtevkom, postavljenim v vlogi. To je tudi storil, ni pa upravni organ dolžan, kot to napačno meni tožnik, odločati še o morebitnih drugih pravnih sredstvih, ki jih stranka ne uveljavlja.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - veriženje prošenj
V določbah 8. člena ZBPP je zakonodajalec za taksativno navedene zadeve vnaprej ter brez presoje pogojev in meril, ki se sicer upoštevajo pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, izključil možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Med takšne zadeve je v peti alineji 8. člena ZBPP uvrstil tudi upravne spore zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Omenjeno zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo tožbe v upravnem sporu.
Tožena stranka je na poziv k izjasnitvi o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na pravni interes tožnika, sodišče obvestila, da je tožnik azilni dom samovoljno zapustil. Tožnik je bil v azilni dom premeščen po ugotovitvi, da njegova predaja odgovorni državi članici ne bo možna v predpisanem roku. Sodišče na podlagi navedenega ugotavlja, da tožnik, po samovoljni zapustitvi azilnega doma, pravnega interesa ne izkazuje.
ZPDI člen 6, 19, 20, 20/1, 20/1-1. ZUP člen 9, 146., ZVis člen 35. ZVPI člen 4-9. Pravilnik o zahtevanih temeljnih pravnih znanjih magistrov prava za sprejem v sodniško pripravništvo člen 1, 2, 3, 5, 6, 7.
pravniški državni izpit - pristop k izpitu - odločba o pristopu k izpitu - pogoji za sprejem za sodniškega pripravnika - tuja diploma - temeljna pravna znanja magistrov prava - mnenje ENIC-NARIC - načelo zaslišanja stranke
Organ tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni dal možnosti izjave o mnenju komisije Pravne fakultete za priznavanje izobraževanja glede tega, ali ima pridobljeno ustrezno število kreditnih točk po ECTS skladno s Pravilnikom o zahtevanih temeljnih pravnih znanjih magistrov prava za sprejem v sodniško pripravništvo in, ali pridobljeno znanje po vsebini in obsegu ustreza temeljnemu pravnemu znanju, pridobljenemu pri študijskem predmetu na študiju prava. Kot navedeno je bil organ tisti, ki je PF zaprosil za to mnenje.
Pravno podlago za to, da se zahtevo kandidata za pristop k pravniškemu državnemu izpitu preveri tudi z vidika izpolnjevanja temeljnih pogojev za sodniškega pripravnika, kot jih določa ZPDI v 6. členu, daje 1. alineja prvega odstavka 20. člena ZPDI. Upoštevaje navedeno določbo za pristop k pravniškemu državnemu izpitu ne zadostuje zgolj zaključeno pripravništvo (na kakršni koli podlagi že je bilo opravljeno), ampak mora biti pripravništvo: (i) opravljeno in (ii) opravljeno skladno z določbami ZPDI.
Odločanje o zahtevi za pristop k izpitu predstavlja poseben postopek, ki je ločen od postopka sprejema v pripravništvo. Pridobitev pravice do opravljanja sodniškega pripravništva še ne pomeni tudi pravice pristopa k opravljanju pravniškega državnega izpita, ki se veže na izpolnjevanje vseh pogojev za kandidate, kot to določa ZPDI.
Tožnik samo z mnenjem ENIC-NARIC ne more izkazovati, da je pripravništvo opravil v skladu s pogoji iz 6. člena ZPDI, natančneje, da je na Papeški lateranski univerzi opravil izpite vsaj iz predpisanega obsega ustrezno primerljivih temeljnih pravnih znanj.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj - zloraba instituta brezplačne pravne pomoči
Po prvem odstavku 2. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. V obravnavanem primeru ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Kot v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnjuje že organ za BPP, se s tem preprečuje veriženje prošenj za brezplačno pravno pomoč, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta.
ZEN člen 6. ZUP člen 13, 13/1, 229, 229/1, 246, 246/1.
geodetske storitve - evidentiranje urejene meje - parcelacija - zapisnik mejne obravnave - upravni akt - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Zapisnik mejne obravnave ni upravni akt, saj z njim upravni organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi katere izmed strank v postopku. Pritožba je v obravnavani zadevi dovoljena zoper odločbo Geodetske uprave RS, ki je bila izdana na prvi stopnji in v kateri je lahko tožnik uveljavljal vse vsebinske in procesne ugovore, ki jih ima zoper izveden postopek mejne obravnave, tudi tiste, ki jih je uveljavljal na sporni zapisnik.
stroški postopka - odmera stroškov postopka - Odvetniška tarifa - nagrada v razponu - prosti preudarek
Pritožba je bila vložena drugič in je bila glede vsebine in pritožbenih navedb v bistvenem enaka pritožbi zoper sklep z dne 20. 6. 2013. Ob vložitvi prve pritožbe je tožena stranka upoštevala tožnikovo angažiranje v pritožbi glede ureditve odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti, ki po takratni ureditvi ni bila v skladu z Ustavo RS, zaradi kršitve načela zakonitosti, pravne varnosti in kršitve enakosti pred zakonom in priznala vse priglašene stroške tožeče stranke. Glede na vložitev nove pritožbe z bistveno enako vsebino, po mnenju sodišča pravični preudarek ne nasprotuje uporabi količnika 1,0, pri čemer tudi v novi pritožbi uporaba tujih pravnih virov ni bila potrebna, prav tako tudi ne posebno strokovno znanje z izvenpravnih področij oziroma pravno specialistično znanje ali tuj jezik, ki bi utemeljeval uporabo višjega količnika nagrade.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dostop do nepremičnine - služnost
Izkazana pravica graditi je materialnopravni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer ne zadošča, da je izkazan le pravni naslov, ampak mora biti pravica graditi izkazana v zadostnem obsegu glede na nameravano gradnjo. V okviru te pravice je treba po stališčih sodne prakse izkazati tudi pravico dostopa do nepremičnine, ki mora biti dejansko mogoč in legalen.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - izdaja potrdila - zaščitena kmetija - dedovanje kmetijskih gospodarstev
Obravnavana zemljišča predstavljajo skupaj več kot 2% skupnih kmetijskih površin zaščitene kmetije, za kar zakon šteje, da bi bila s takim predmetom volila prizadeta gospodarska sposobnost zaščitene kmetije.
Tožnica ugovarja, da je 22. člen ZDKG jasen glede fikcije o potencialni prizadetosti gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije – z odtujitvijo več kot 10 % površine zaščitene kmetije (glede na seštevek površinskega obsega vseh volil) in ne z odtujitvijo več kot 2 % (kot lahko površinsko znaša posamezno volilo). Toda glede na zadevo (oziroma vlogo), o kateri se v tem postopku odloča, ko gre zgolj za preveritev, ali so za izdajo potrdila po drugem odstavku 19. člena ZKZ v zvezi z 18. členom ZKZ izpolnjeni pogoji ali ne, to vprašanje ni predmet obravnave, je pa organ, ob ugotovitvi, da znaša površina po sklenjenem dednem dogovoru več kot 2 % površine, pravilno ugotovil, da za pozitivno rešitev tožničine vloge pogoji niso izpolnjeni. Če bi organ upošteval zakonsko fikcijo 10 %, bi pa to lahko pomenilo neizpolnitev volil drugih morebitnih upravičenih oseb - volilojemnikov in s tem njihovo prikrajšanje v zapuščinskem postopku.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sprememba zakona - za odločanje relevanten predpis
Po določbi 30. člena ZBPP-C, na katero se napačno sklicuje tožena stranka, se postopek konča po prej veljavnem zakonu, če se je postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena BPP, pravnomočno končal pred uveljavitvijo ZBPP-C, pa upravičenec do BPP v njem ni uspel ali če država ni uspela izterjati sredstev za BPP od nasprotne stranke.
Po določbi petega odstavka sedaj veljavnega 48. člena ZBPP je upravičenec do BPP, če je na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v nižji naziv - sodna odločba
Zakonitost tožnikove razrešitve iz prejšnjega naziva in imenovanja v nov naziv, je odvisna izključno od zakonitosti njegove premestitve na drugo delovno mesto. Opravljena premestitev oziroma presoja njene zakonitosti je samostojna dejanska in pravna celota, ki po ustaljeni sodni praksi sodi v pristojnost delovnega sodišča, zato je tožnik zakonitost sklepa o premestitvi utemeljeno izpodbijal pred Delovnim in socialnim sodiščem. Iz pravnomočne sodbe tega sodišča z dne 25. 2. 2016 sledi, da je bil tožnikov tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval razveljavitev opravljene premestitve, zavrnjen, kar pomeni, da je bila odločitev o tožnikovi premestitvi spoznana za zakonito.
Sodišče pritrjuje odločitvi prvostopenjskega organa, ki je zavrgel vlogo tožnice s predlogom za izrek ničnosti, saj je ta ostala nepopolna oziroma nerazumljiva in kot taka nesposobna za vsebinsko reševanje. Tudi po presoji sodišča v vlogi s predlogom za izrek ničnosti upravnih aktov namreč ni navedeno (konkretno in ustrezno substancirano) na podlagi katerega razloga, kot jih opredeljuje ZUP (prvi odstavek 279. člena), naj bi bili akti, navedeni v vlogi, nični. Kar pomeni, da je vloga pomanjkljiva in tudi nejasna. To še zlasti glede na okoliščino, da se je predlog za izrek ničnosti nanašal na več različnih aktov.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva in dokazi - rok za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Ker je predlog vložen po poteku predpisanega petletnega roka, se kot prepozen zavrže na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP. Na navedeni podlagi se kot nedovoljen zavrže tudi predlog za obnovo postopka davčne izvršbe, saj se po določbah ZUP lahko obnovi le postopek, ki je končan z dokončno odločbo, sklep, na katerega se predlog nanaša, pa tudi ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, saj so bile obveznosti določene z izvršilnimi naslovi.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje enotnega dovoljenja - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo varstva pravic strank - načelo zaslišanja stranke
Določbe 144. člena ZUP lahko upravni organ uporabi le ob hkratnem upoštevanju splošnih določb 7. člen ZUP, kjer je izrecno določeno, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozori. Navedeno temeljno načelo je vneseno tudi v 2. točko prvega odstavka 144. člena ZUP, kjer je izrecno določeno, da je uporaba te določbe mogoča le, če ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic in koristi.
V konkretnem primeru je imel upravni organ pred seboj primer, kjer iz samih podatkov upravnega spisa jasno izhaja, da so na strani tožnika določene osebne okoliščine, ki bi lahko narekovale odločanje o podaljšanju enotnega dovoljenja na več različnih pravnih podlagah. To pa pomeni, da bi moral organ v danem primeru in v danih okoliščinah, v skladu z 7. členom ZUP, izvesti posebni ugotovitveni postopek in najprej ugotoviti na katerih pravnih podlagah bi tožnik, glede na svoje osebne okoliščine, lahko vložil svojo prošnjo za podaljšanje enotnega delovnega dovoljenja, in stranko s tem seznaniti ter ji dati možnost, da se o tem izjavi in šele po razjasnitvi, na kateri pravni podlagi tožnik vlaga prošnjo, odločiti o njegovi prošnji. Le tako postopanje bi namreč stranki omogočilo učinkovito zavarovanje njenih pravic.
Tožnik v danem roku iz plačilnega naloga ni plačal sodne takse za vloženo tožbo v predmetni zadevi in plačila sodne takse tudi ni bil oproščen v celoti. Če sodna taksa za tožbo ni plačana, se skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 šteje, da je tožnik tožbo umaknil.
Pooblastilo, ki je bilo v imenu tožeče stranke predloženo sodišču, je bilo dano potem, ko je tožeča stranka že prenehala in je bilo torej dano s strani pravnega subjekta, ki ni več obstojal. Neobstoječi pravni subjekt ne more vlagati pravnih sredstev in tudi nihče nima pravice v njegovem imenu vlagati pravnih sredstev, saj v skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je dala. Glede na navedeno je obravnavano tožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - možnost priključitve na komunalno opremo - komunalno opremljeno zemljišče
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj tudi ni mogoče odmeriti NUSZ.
ZMZ-1 člen 84. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZUS-1 člen 4, 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - nesodelovanje v postopku - začasna odredba
Odločanje tožene stranke o pridržanju ni utemeljeno na diskreciji, temveč na ugotovitvi, ali so podani predpisani pogoji.
Presoja nevarnosti pobega mora biti opravljena v vsakem posameznem primeru in to na podlagi zakonsko določenih objektivnih kriterijev. Opredelitev pojma „nevarnost pobega“ je tako izrecno vsebovana v 68. členu ZTuj-2, pri tem da se lahko uporabijo zgolj tisti razlogi, ki so skladni s posebnimi značilnostmi in cilji Uredbe (EU) št. 604/2013. Te okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega pa so zlasti tujčeva pravnomočna obsodba za kazniva dejanja, posedovanje tuje, ponarejene ali drugače spremenjene potne in druge listine, navajanje lažnih podatkov oziroma nesodelovanje v postopku.
Presoje sorazmernosti ukrepa omejitve gibanja ni mogoče opraviti izključno na podlagi splošnih okoliščin v zvezi z možnostmi izvajanja ukrepov na strani tožene stranke, vendar je s temi operativnimi razlogi mogoče in dopustno utemeljiti strožji ukrep omejitve gibanja ob ugotovljenih subjektivnih okoliščinah na strani tožnika.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - časovna omejitev pridržanja
Tožnik je predhodno zaprosil za mednarodno zaščito tudi že na Madžarskem, kjer je po lastnih navedbah ostal približno 10 – 15 dni, vendar tam na odločitev ni počakal. V Sloveniji je svojo prvo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito s posebno pisno izjavo izrecno umaknil, nato pa jo je ponovno vložil dne 26. 5. 2016. Na zaslišanju na glavni obravnavi pa je izpovedal, da je že od začetka hotel v Italijo ter da je na Madžarskem sicer tudi zaprosil za azil, vendar tam na odločitev ni počakal, ampak je ostal le 10 – 15 dni, nato pa odšel v Italijo. Ko je bilo tožniku na glavni obravnavi predočeno, da je prvo namero za vložitev prošnje v Sloveniji umaknil, je to potrdil. Navedene okoliščine tudi po presoji sodišča dajejo zadostno podlago za zaključek, kot ga je naredila tožena stranka, da je v tožnikovem primeru podana znatna nevarnost, da bo tožnik, če ne bo pridržan v Centru za tujce, Slovenijo in Azilni dom samovoljno zapustil, še zlasti ob dejstvu, da si že od začetka želi v Italijo.
Ker tožnik v tožbi očita, da je tožena stranka pri ustni naznanitvi izrečenega ukrepa pridržanja časovno omejitev izrekla na dva različna alternativna načina, od katerih je le enega mogoče enačiti s časovno omejitvijo, kot je opredeljena v izreku pisnega odpravka, sodišče pojasnjuje, da ta nepravilnost sama po sebi ni mogla vplivati na pravilnost odločitve tožene stranke o stvari, ki je tudi sicer po presoji sodišča pravilna in ki tudi v obrazložitvi na razumljiv način pojasnjuje, da pridržanje skladno s 3. odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III traja čim manj časa in ne sme trajati dlje, kot je razumno potrebno za skrbno izvedbo upravnih postopkov, vse do izvršitve predaje skladno s to uredbo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 4, 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - subsidiarni upravni spor - začasna odredba
Na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku. Tožnik je predhodno zaprosil za mednarodno zaščito že na Hrvaškem, ki jo je nato samovoljno zapustil, pred odločitvijo o njegovi prošnji. V Sloveniji, kamor je prišel na nedovoljen način, je svojo prvo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito s pisno izjavo umaknil, ker da bo počakal, da ga policija vrne na Hrvaško. Na zaslišanju pa je v zvezi s tem povedal drugače, saj je povedal, da je svojo prvo namero umaknil zato, ker mu je prevajalec v Centru rekel, da bo moral zelo dolgo čakati na odločitev, najmanj 6 mesecev. Ob podaji prošnje in na zaslišanju je sicer navajal, da je želel v eno od držav članic Schengna, ne da bi to državo izrecno navedel. Vendar pa iz podatkov v spisu izhaja, da se je v Zagrebu seznanil še s tremi drugimi prosilci za azil, s katerimi so se dogovorili, da bodo šli proti Italiji. Dejstvo, da je bil tožnik skupaj s temi tremi prosilci prijet s strani PP Koper dodatno kaže na to, da je bila tožnikova ciljna država Italija.
Glede na obstoj tožnikove begosumnosti in glede na varnostne razmere v Azilnem domu, kjer ni ustreznih mehanizmov za preprečitev odhoda, ne bi bilo mogoče učinkovito uporabiti drugega, manj prisilnega ukrepa, to je ukrepa pridržanja v Azilnem domu. Zato je samo s pridržanjem na Center za tujce, kjer velja strožji režim, mogoče zagotoviti, da bo tožnik ostal na območju Republike Slovenije, dokler ne bo predan Hrvaški.
Ker lahko sodišče izda začasno odredbo le do izdaje pravnomočne sodbe, sodišče pa je z izdajo sodbe v I. točki izreka pravnomočno odločilo v zadevi, ob upoštevanju določbe 71. člena ZMZ-1 niso več izpolnjene procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe.