ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - začasna odredba
Na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti dejstvo, da je, čeprav je prošnjo za mednarodno zaščito vložil v Bolgariji in nato še na Madžarskem, obe državi zapustil in prišel v Republiko Slovenijo, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, in to šele po tem, ko ga je prijela policija, da je podano namero kasneje umaknil, kar kaže na to, da v Sloveniji ni imel namena ostati, za ponovno vložitev prošnje pa se je odločil, ker naj bi bilo v Sloveniji bolje kot na Madžarskem. Dejstva, ki jih ugotavlja tožena stranka, po vsebini ustrezajo objektivnemu zakonskemu kriteriju, ki utemeljuje nevarnost pobega tožnika (peta alinea prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 v povezavi z (n) točko 2. člena Uredbe Dublin III). Po presoji sodišča je izkazano, da tožnik v postopkih pristojnih držav do sedaj ni sodeloval in je državi zapustil pred koncem postopka.
V obravnavanem primeru je ob odločanju o začasni odredbi že tudi odločeno o tožbi, in to pravnomočno, kar pomeni, da z ozirom na zakonsko ureditev, po kateri se izvršitev izpodbijanega akta lahko odloži le do pravnomočnosti sodbe, odločitev o predlagani zahtevi ne bi imela nobenih učinkov. To pa pomeni, da tožnik za predlagano začasno odredbo ne izkazuje več pravnega interesa in da je zato treba ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - predodelitev mladoletnih otrok
V obravnavani zadevi tožnik navaja, da je od izdaje prvostopenjske sodbe o dodelitvi mladoletnih otrok v septembru 2015 prišlo do spremenjenih okoliščin in sicer do težav ob sinovem vstopu v osnovno šolo, ki jim bivša žena ni kos, in do okoliščin (ki jih tudi konkretizira), ki bi utegnile kazati na to, da bivša žena tudi za hči ne skrbi ustrezno. Take navedbe bi načeloma oziroma same po sebi lahko pomenile spremenjene okoliščine in s tem razlog za predodelitev otrok.
Toženkino povzemanje razlogov, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev o dodelitvi, in se v ničemer ne nanašajo na okoliščine, ki jih zatrjuje tožnik, ne more utemeljiti očitne nerazumnosti njegovega zahtevka oziroma pričakovanj.
ZVO-1 člen 3, 110a, 110c, 110c/1, 110c/1-4, 155. ZUP člen 43, 237, 237/2, 237/2-3.
okoljska škoda - odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode - izključitev uporabe - difuzno oziroma razpršeno onesnaževanje - ozka razlaga izjeme - stranka v postopku
Toženka je kljub tožnikovi pravočasni zahtevi za priznanje statusa stranke v obravnavnem inšpekcijskem postopku s sklepom ustavila postopek, ne da bi o njej prej odločila. S tem je tožniku odvzela pravico do izjave pred odločitvijo toženke o ustavitvi inšpekcijskega postopka, čeprav je očitno menila, da mu status stranskega udeleženca v postopku gre, saj mu je vročila izpodbijani sklep.
Sodišče se strinja s tožnikom, da v obravnavnem toženka ni ustrezno obrazložila svoje ugotovitve, da bi šlo v obravnavnem primeru za razpršeno onesnaževanje, kar izključuje uporabo določb V.a poglavja ZVO-1, ki govori o odgovornosti za okoljsko škodo. Utemeljitev, da gre v obravnavnem primeru za razpršeno onesnaževanje, je tako v odločbi prvostopenjskega, kot v odločbi drugostopenjskega organa povsem pavšalna in neobrazložena, zato sodišče ugovora, da ne gre za tako onesnaževanje, ne more preizkusiti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - ustni in pisni izrek ukrepa
Tožniku morda niso bile znane podrobnosti ali poimenovanje postopka, povsem očitno pa je bilo, da se ta postopek nanaša na ureditev njegovega bivanja v državi, kamor je vstopil ilegalno. Prav tako iz njegovih izjav, da je za odhod iz taborišča oziroma prehod meje potreboval „tihotapca“, in da je iz taborišča na Madžarskem prvič skušal oditi ponoči, vendar so ga dobili in ga vrnili v taborišče, izhaja, da se je zavedal, da njegovi odhodi niso v skladu s tem postopkom oziroma zakonom. Ob tem zgolj to, da morda ni vedel, da gre prav za azilni postopek, po presoji sodišča ne more vplivati na pravilnost ugotovitev toženke, ki jih med drugim oprla prav na tožnikovo opisano ravnanje, ki pomeni, da v nobeni od navedenih držav ni počakal na zaključek postopka. Taka ugotovitev po vsebini pomeni okoliščino nesodelovanja v postopku iz 5. alinee prvega odstavka 68. člena ZTuj-2, ki kaže na nevarnost pobega tujca. Sodišče se strinja tudi z nadaljnjim razlogom, ki ga za nevarnost pobega navaja toženka, namreč tožnikovo navedbo Nemčije kot ciljne države, posebno v povezavi z njegovim prej opisanim ravnanjem, dodaja pa še, da nevarnost tožnikovega pobega v smislu njegovega nesodelovanja v postopku očitno izhaja tudi iz tega, da naj bi bil v nadaljevanju postopka predan Bolgariji, ki jo je v tem kontekstu že enkrat ilegalno zapustil.
Izpodbijani sklep se ne po poimenovanju, ne po vsebini izrečenega ukrepa ne razlikuje od ukrepa, ki je bil tožniku izrečen ustno. Pri tem ima tožnik sicer prav, da je bila pri ustnem izreku ukrepa izrecno kot odgovorna država navedena Madžarska, vendar to ne vpliva na vsebino izrečenega ukrepa, niti na to, da se ukrep nanaša na postopek po Uredbi Dublin III.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota - višina prispevka - dejavnost delodajalca
Določitev različnih kvot v Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov je glede na dejavnost delodajalcev, ki upošteva različnost položajev delodajalcev, ki opravljajo različne dejavnosti, skladna z namenom tretjega odstavka 62. člena ZZRZI. Zakonodajalec je namreč izhajal iz izhodišča, da se dejavnosti po naravi stvari zelo razlikujejo glede na možnost zaposlovanja invalidov, kar pomeni, da so nekatere dejavnosti bolj primerne zanje kot druge. V nekaterih dejavnostih naj bi bili deleži (že) zaposlenih invalidov višji kot v drugih, vendar ta okoliščina ne more biti edino merilo za določitev višine kvote.
ZDRS člen 3, 10, 10/1, 10/1-4, 10/9, 12, 12/7, 27. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije člen 3.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - oseba s statusom begunca - zagotovljena sredstva za preživljanje
Določila prvega do sedmega odstavka 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije ne predpisujejo izključno omejenega števila (numerus clausus) taksativno določenih primerov prejemkov, s katerimi se lahko dokazuje izpolnjevanje pogoja iz 4. alineje 10. člena ZDRS, ampak navedene prejemke določajo primeroma oziroma generično tako, da je potrebno individualno ugotavljati v vsakem posameznem primeru, ali so prejemki posameznega prosilca po svojih individualnih značilnostih bistveno primerljivi s katerim izmed prejemkov, navedenih v citiranih določilih.
ZKme-1 člen 56. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 64.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - nakup električnega vozila - znižano izplačilo sredstev
Ker so bila sredstva tožniku odobrena na podlagi ukrepa 312, sodišče ob upoštevanju določbe 69. člena Programa razvoja podeželja 2007-2013, pritrjuje toženi stranki, da se podpora ne dodeli med drugim tudi za prevozna in transportna sredstva, razen delovnih strojev (3.1 točka tretjega odstavka 69. člena). V tej zvezi sodišče zavrača tožbeni ugovor, da sporna nakupa ne predstavljata nakupa prevoznih in transportnih sredstev v smislu 69. člena PRP 2007-2013, ker takšne trditve listine priloženega spisa ne dokazujejo. Iz teh listin namreč izhaja, da gre za električna prevozna sredstva.
okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - rok za podaljšanje veljavnosti okoljevsrstvenega dovoljenja
O podaljšanju veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja odloča ministrstvo, vendar ne po uradni dolžnosti, kot zmotno navaja tožeča stranka v tožbi, ampak na podlagi zahteve, ki jo mora imetnik okoljevarstvenega dovoljenja vložiti najpozneje tri mesece pred iztekom veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja.
Ker je tožeča stranka vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja, izdanega na podlagi 82. člena ZVO-1, vložila po preteku s prvim odstavkom 7. člena ZVO-1E določenega roka, jo je prvostopni organ tudi po presoji sodišča pravilno zavrgel kot prepozno.
šolstvo - izvolitev v naziv višji predavatelj - predlog za izločitev uradne osebe - načelo zaslišanja stranke - kršitev pravil postopka
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bilo o tožničini zahtevi za izločitev dveh poročevalk odločeno. To pa pomeni kršitev določb ZUP, ki urejajo izločitev uradnih oseb.
V konkretnem primeru bi moral prvostopenjski organ pred izdajo odločbe (in ne šele v pritožbenem postopku) tožnici dati možnost, da se z mnenji poročevalk in mnenjem Študentskega sveta seznani in o njih izjasni. Iz podatkov v spisu je razvidno, da tožnici taka možnost ni bila dana.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZVojI člen 51, 51/1.
veteranski dodatek - pravica do veteranskega dodatka - spremembe v višini prejemkov - izročilna pogodba - darilna pogodba - nepravilna uporaba materialnega prava - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ postopal pravilno, ko je pri prejemkih, ki vplivajo na tožnikovo pravico do veteranskega dodatka, upošteval za tožnika in njegovo ženo preužitek, za vsakega v višini 54,66 EUR. Preužitek v omenjenem znesku je prvostopenjski organ upošteval kot posledico izročilne pogodbe in darilne pogodbe za primer smrti. Tožnik navedenim ugotovitvam in zaključkom nasprotuje, saj meni, da se po omenjeni izročilni pogodbi tožnikovi prejemki in prejemki njegove žene niso spremenili ter, da je zaključek obeh organov glede preužitka napačen. Prav tako obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje sestavin, ki jih določa 214. člen ZUP, zaradi česar njen preizkus ni mogoč.
nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Prvostopni organ je prošnjo tožeče stranke za podaljšanje roka zavrnil z obrazložitvijo, da razlogi za podaljšanje roka niso v vsebinski zvezi z dopolnitvijo vloge oziroma s potencialnimi problemi pri pridobivanju podatkov. Takšen zaključek pa je v nasprotju s podatki spisa. Tožeča stranka je takoj po prejemu poziva za dopolnitev vloge v dopisu prvostopnemu organu zaprosila za dodatne informacije in podaljšanje roka. V postopku je zaprosila tudi za pojasnila in dodatne dokumente. Glede na to ni mogoče pritrditi zaključku iz izpodbijanega sklepa, da razlogi za podaljšanje roka niso v vsebinski zvezi z dopolnitvijo vloge.
Dolžnost upravnega organa je bila, da odloči v skladu s tožnikovo vlogo in zahtevkom, postavljenim v vlogi. To je tudi storil, ni pa upravni organ dolžan, kot to napačno meni tožnik, odločati še o morebitnih drugih pravnih sredstvih, ki jih stranka ne uveljavlja.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZKme-1 člen 54, 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 98, 98/7.
nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - ukrep LEADER - sprememba obveznosti - vračilo prejetih sredstev - znižanje plačil
Tožnik je poleg del, ki so bila potrjena z odločbo o pravici do sredstev, izvedel še druga, dodatna dela, za izvedbo katerih v skladu s 54. členom ZKme-1 v zvezi s sedmim odstavkom 98. člena Uredbe o PRP ni pridobil dovoljenja pristojnega organa. Za takšno vsebinsko in s tem posledično finančno spremembo projekta bi namreč tožnik potreboval dovoljenje.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja tožniku naložila vračilo prejetih sredstev na podlagi pravil o znižanju plačil (1. točka 30. člena Uredbe št. 65/2011), ki pa jih je mogoče uporabiti le pri odločanju o zahtevku za izplačilo, torej v primeru, ko sredstva upravičencu še niso bila izplačana. V primeru, kakršen je obravnavani, ko so bila tožniku sredstva že izplačana, pa bi Agencija lahko naložila tožniku vračilo teh sredstev le, če bi ugotovila, da je podan kateri od razlogov za vračilo po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 v povezavi z 2. točko 30. člena Uredbe št. 65/2011.
ZDDPO-2E člen 55. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlagatelje v raziskave in razvoj člen 5, 6, 7, 8.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek od dohodkov iz kapitala - znižanje davčne osnove - olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj
Da so bile davčne olajšave za raziskave in razvoj vnesene v zakon z namenom spodbujanja davčnih zavezancev k dodatnim vlaganjem v razvoj in raziskave. Ker pa gre za olajšave, kar pomeni izjemo od splošnega pravila, jih je treba razlagati ozko (restriktivna razlaga).
človekove pravice - poseg v človekove pravice - varuh človekovih pravic
Varuh človekovih pravic je ustavna kategorija, ki predstavlja neformalno obliko varstva pravic posameznikov v razmerju do nosilcev javnih pooblastil in ki na področju svojega delovanja nima neposrednih pristojnosti za oblastno ukrepanje, ampak deluje na neformalen način in črpa svojo avtoriteto iz svojega ugleda in položaja v družbi in s tem prispeva tudi k razvoju in dvigu pravne in upravne kulture v razmerjih med izvajalci oblasti in posamezniki. Glede na opisano opredelitev položaja varuha v strukturi državnih institucij po presoji sodišča varuh ne predstavlja organa iz 1. člena ZUS-1, zato tudi očitano dejanje ne more biti predmet presoje v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nadaljevanje kazenskega postopka
V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - veriženje prošenj
V določbah 8. člena ZBPP je zakonodajalec za taksativno navedene zadeve vnaprej ter brez presoje pogojev in meril, ki se sicer upoštevajo pri odločanju o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, izključil možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Med takšne zadeve je v peti alineji 8. člena ZBPP uvrstil tudi upravne spore zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Omenjeno zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo tožbe v upravnem sporu.
odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - prodaja nepremičnine
CSD ima v skladu z določbo 111. člena ZZZDR z odločbo, izdano v upravnem postopku, pristojnost odločiti, ali soglaša s pravnim poslom, katerega rezultat je obremenitev premoženja otroka. Bistveno za odločitev o izdaji soglasja k pravnemu poslu je v vsakem konkretnem primeru izkazana otrokova korist. Pogodba o prodaji nepremičnine ni v korist otroka in posledično CSD tudi pravilno ni odobril predmetne prodajne pogodbe.
Tožnika se je s sklepom o izvršbi za navedeno obveznost že terjalo, s tem je bil tek zastaralnega roka iz 125. člena ZDavP-2 prekinjen in da zato ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje iz 125. člena oziroma 126. člena ZDavP-2.
mednarodna zaščita - redni postopek - zavrnitev prošnje - splošna verodostojnost prosilca - osebni razgovor - nekonsistentnosti in neskladja
Tožniku so bile na osebnem razgovoru predočene vse (tri) različne izjave v zvezi z razlogi, zaradi katerih je zapustil izvorno državo oziroma razlogi, zaradi katerih prosi za mednarodno zaščito. Tožnik je odgovoril (le), da je navajal različne razloge zato, da bi v Sloveniji pridobil status begunca in česa drugega v zvezi s tem ni zatrjeval, niti ni imel nobenih dodatnih pojasnil. Tožnik s svojimi nekonsistentnimi izjavami v postopku ni izkazal splošne verodostojnosti.