Zakonodajalec je z določilom 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 predpisal, da sodišče po uradni dolžnosti tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila vložena prezgodaj preden so bila izčrpana pravna sredstva v upravnem postopku, za kar gre tudi v obravnavanem primeru zaradi napačnega pravnega pouka v izpodbijanem sklepu. Z določilom 6. odstavka 215. člena ZUP je prav za takšne primere zakonodajalec izrecno predpisal, da teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če ni stranka že prej vložila pritožbo na pristojni organ.
upravni spor - ustavitev postopka - odprava izpodbijanega akta v upravnem sporu - odmera stroškov postopka
Tožena stranka je z odločbo, izdano med upravnim sporom, izpodbijano odločbo izrekla za nično. Z novo odločbo torej ni bilo dokončno odločeno o pravici tožeče stranke, saj pristojni organ ni vsebinsko odločil o podelitvi koncesije. V takšnem primeru pa se stroški odmerijo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - pravnomočna kazenska obsodba - pravica do družinskega življenja
V obravnavani zadevi ne gre za to, da bi bilo treba ugotavljati resno in dejansko nevarnost za javni red, ampak je bistvena in zadostna okoliščina za zavrnitev izdaje dovoljenja, če je prvostopenjski organ ugotovil, da obstaja sum, da bo prebivanje povezano z izvrševanjem drugih kaznivih dejanj.
Pravica do družinskega življenja iz 8. člena EKČP ni absolutna pravica, njena omejitev je povezana z iskanjem ustreznega ravnovesja med konkurirajočimi interesi posameznika in celotne družbe in v zvezi s tem je treba upoštevati tudi pomisleke v zvezi z zaščito javne varnosti ali ekonomske blaginje države, ki so lahko pomembni za določitev ustreznega ravnovesja.
dohodnina - davčna osnova - priglasitev ugotovljene davčne osnove - rok za priglasitev
Rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov iz prvega odstavka 308. člena ZDavP-2 je prekluziven rok. Zato davčni zavezanec, ki priglasitve ne opravi v predpisanem roku, izgubi pravico v tem davčnem letu ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.
V izreku odločbe bi moralo biti navedeno, na kateri parceli se je v času podržavljenja nahajala ledenica (katere obstoj je sicer za tožnika tudi sporen), prav tako pa bi moralo biti navedeno, del katerih parcel v času podržavljenja sta sedaj parceli št. 568/2 izmere 26 m2 in št. 572/17 izmere 254 m2, in za kateri je tudi določena odškodnina. Tako izhaja tudi iz 66. člena ZDen. V obrazložitvi odločbe je organ sicer (opredeljene) manjkajoče podatke navedel, vendar pa s tem nepopolnost izreka ni sanirana.
Organ ne bi smel izdati odločbe pred vročitvijo poziva strankam na posredovanje morebitnih pripomb na dodatne navedbe organa in iztekom roka po pozivu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. S tem se preprečuje veriženje prošenj za brezplačno pravno pomoč, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta.
davek na dediščino in darila - davčna osnova - nepravilna uporaba materialnega prava - odločba Ustavnega sodišča
V konkretnem primeru je v nasprotju z zakonom ugotovljena višina davčne osnove. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-190/15-10 z dne 5. 5. 2016 razveljavilo drugi odstavek 5. člena ZDDD. Ker v obravnavani zadevi ob začetku učinkovanja predmetne odločbe Ustavnega sodišča RS še ni bilo pravnomočno odločeno, razveljavitev drugega odstavka 5. člena ZDDD učinkuje tudi v konkretnem primeru. To pa pomeni, da pri ugotavljanju višine davčne osnove zakon (ZDDD) ni bil uporabljen pravilno, nepravilna uporaba materialnega zakona pa narekuje odpravo odločbe.
dohodnina - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz preteklih let - povprečenje - poslovna odločitev
Dohodek je bil izplačan v letu 2013 in se nanaša na daljše obdobje od zgolj enega leta. Kot navaja tožnik, se izplačilo plače nanaša na obdobje od 2007 do 2009, izplačilo regresa pa na obdobje od 2006 do 2009. V letu 2007 je namreč tožnik kot direktor delodajalca sprejel odločitev, da zaradi nelikvidnosti delodajalca, direktor do nadaljnjega ne bo prejemal plače iz naslova opravljanja funkcije direktorja. Sprejeta je bila poslovna odločitev, na podlagi katere je bil v letu 2013 tožniku izplačan dohodek, ni pa bila izdana sodna odločba, na podlagi katere bi prišlo do izplačila omenjenega dohodka. Pogoji iz 120. člena ZDoh-2 za povprečenje dohodka tako niso podani.
status žrtve vojnega nasilja - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Pomanjkljivo obrazložena odločba pomeni bistveno kršitev pravil postopka, zaradi katere se odločbe ne da preizkusiti. Ne glede na to, da ne gre za vsebinsko odločitev, bi morala tožena stranka upoštevati prej določbe ZUP. Glede na to, da je o prvem zahtevku odločala Upravna enota Šmarje pri Jelšah po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja in da je za odločanje o spornem zahtevku pristojna tožena stranka (Vlada Republike Slovenije - Komisija za izvajanje Zakona o popravi krivic), zahtevek pa tožnica vlaga po Zakonu o popravi krivic, sodišče ni moglo na podlagi takšne pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe preizkusiti njene zakonitosti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Na podlagi določbe 214. členu ZUP, ki se uporablja tudi v postopkih javnih razpisov, mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - otroci - sprememba sodne prakse
V primeru, če nasprotne stranke spora, ki so družinski člani prosilca, nimajo premoženja, prosilec pa jih je dolžan po zakonu preživljati, na materialni položaj prosilca in njegove družine dohodki in premoženje nasprotnih strank, ki jih je prosilec dolžan preživljati, ne morejo vplivati, dolžnost preživljanja pa vpliva na prosilčev materialni položaj. Po mnenju sodišča gre v takem primeru za dve relevantni okoliščini, ki bi ju bil organ dolžan pri uporabi četrtega odstavka 14. člena ZBPP upoštevati in določbo na način kot v izpodbijani odločbi, uporabiti le v primeru obstoja dohodka in premoženja oseb, ki jih je prosilec dolžan preživljati.
zahteva za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - človekove pravice - subsidiarni upravni spor
Tožnica v konkretnem primeru ni na preverljiv način določno oziroma konkretno navedla v čem konkretno je izkazana grozeča škoda za samo tožnico, niti ni zatrjevala, da bi bila navedena škoda za tožnico težko popravljiva, prav tako pa ni tudi zatrjevala, da v primeru uspeha vzpostavitve v prejšnje stanje ne bo več mogoča, niti niso navedene morebitne druge težko popravljive posledice, ki grozijo tožnici sami, oziroma, ki bi tožnici lahko nastale zaradi navedenega spornega dejanja, ki ga tožnica očita obema toženima strankama. Tožnica navaja zgolj svoja pravna naziranja v zvezi z razlago ZZZDR in svoje poglede na zatrjevana dejstva, na podlagi katerih izpeljuje trditev, da je otrok pri očetu ogrožen in da življenje pri očetu otroku ni v korist.
ZBPP člen 14, 14/3. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 144, 144/1, 144/1-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnin - načelo zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek
Toženka je v določbah ZUP imela zakonsko podlago za to, da je izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem postopku, brez udeležbe oziroma izjave tožnika. Kljub nespretni formulaciji v obrazložitvi izpodbijane odločbe („po opravljenih poizvedbah“) je namreč iz preostale obrazložitve odločbe in upravnih spisov zadeve razvidno, da je odločitev oprla na podatke uradnih evidenc, ki jih je vpogledala in ki med strankama niti niso sporni. Tožnik sodišču ne pove, v čem naj bi bila na podlagi teh podatkov sprejeta odločitev, glede na določbo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, nepravilna. V tožbi niti ne zatrjuje, da s solastniškimi deleži na nepremičninah dejansko ne more razpolagati. Zato tudi ne navede in ne izkaže upravičenih razlogov, zaradi katerih bi bilo njegovo razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 29/1, 29/3. ZBPP člen 34, 34/2. ZPP člen 63-65, 105b.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - po elektronski pošti vložena tožba - zavrženje tožbe
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bila izpodbijana odločba tožniku vročena 30. 12. 2015. Ob tako ugotovljenem datumu vročitve izpodbijane odločbe je tožniku 30-dnevni rok za vložitev tožbe začel teči 31. 12. 2015 in se je iztekel 29. 1. 2016. Tožnik je prvo, nato dopolnjeno vlogo v smislu tožbe zoper izpodbijano odločbo na Upravno sodišče Republike Slovenije poslal 27. 2. 2016 po elektronski pošti, na javno objavljeni kontaktni elektronski poštni naslov tega sodišča. Tudi če sodišče kot datum vložitve tožbe upošteva navedeni datum, je bila tožba vložena po poteku z zakonom določenega 30-dnevnega roka. Prepozno tožbo mora sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
Zakon sodniku ne nalaga dolžnosti, da odpira pošto, ki jo prejme na svoj elektronski poštni naslov (sploh če gre za pošiljatelje izven sodnega sistema), med katero so lahko tudi morebitna sporočila strank, in mu tudi ne nalaga dolžnosti, da takšna sporočila odstopa oziroma prepošilja pristojnemu sodišču. Stranka, ki sporočilo pošlje na elektronski poštni naslov sodnika, se zato ne more zanašati oziroma pričakovati, da bo sodnik sporočilo (namesto nje) posredoval pristojnemu sodišču.
ZV-1 člen 6, 124. Uredba o vodnih povračilih člen 1. ZUP člen 2, 129.
vodno povračilo - izplačilo dela vodnega povračila občini - stvarna pristojnost - pravna praznina
V zadevi ne gre za pravno praznino, pač pa za način ureditve odmere vodnega povračila z ZV-1 in Uredbo o vodnih povračilih, ki izplačila dela vodnega povračila občinam nista predvidela, pač pa predvidela merila za obračun in okoliščine, ki se pri tem upoštevajo. Sodišče meni, da dejstvo, da se pri drugih posebnih pravicah uporabe javnega dobra periodične dajatve delijo med državo in samoupravno lokalno skupnostjo, kot trdijo tožeče stranke, ne pomeni nujno, da je ureditev vodnega povračila s tem že sama po sebi ustavno sporna, pač pa bi lahko o tem govorili takrat, ko bi bilo izkazano, da se enaki primeri obravnavajo drugače. Zgolj sklicevanje na drugačno ureditev na drugih področjih uporabe javnega dobra (na primer rudarstvo, raba vode za električno energijo), ne da bi bilo ob tem pojasnjeno, v čem so ti primeri med seboj enaki, glede na vlogo in prispevek države in samoupravne lokalne skupnosti, namreč še ne dopušča ugotovitve, da gre za različno obravnavo enakih primerov niti za obstoj pravne praznine.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - začasna odredba
Na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti dejstvo, da je, čeprav je prošnjo za mednarodno zaščito vložil v Bolgariji in nato še na Madžarskem, obe državi zapustil in prišel v Republiko Slovenijo, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, in to šele po tem, ko ga je prijela policija, da je podano namero kasneje umaknil, kar kaže na to, da v Sloveniji ni imel namena ostati, za ponovno vložitev prošnje pa se je odločil, ker naj bi bilo v Sloveniji bolje kot na Madžarskem. Dejstva, ki jih ugotavlja tožena stranka, po vsebini ustrezajo objektivnemu zakonskemu kriteriju, ki utemeljuje nevarnost pobega tožnika (peta alinea prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 v povezavi z (n) točko 2. člena Uredbe Dublin III). Po presoji sodišča je izkazano, da tožnik v postopkih pristojnih držav do sedaj ni sodeloval in je državi zapustil pred koncem postopka.
V obravnavanem primeru je ob odločanju o začasni odredbi že tudi odločeno o tožbi, in to pravnomočno, kar pomeni, da z ozirom na zakonsko ureditev, po kateri se izvršitev izpodbijanega akta lahko odloži le do pravnomočnosti sodbe, odločitev o predlagani zahtevi ne bi imela nobenih učinkov. To pa pomeni, da tožnik za predlagano začasno odredbo ne izkazuje več pravnega interesa in da je zato treba ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči.
ZPKri člen 2, 4, 10, 15. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - stranka v postopku - svojci bivšega političnega zapornika - zavrženje zahteve
Tožena stranka se je pri odločitvi oprla na določbe ZPKri o tem, kdo je lahko stranka v postopku in v skopi obrazložitvi pojasnila, da tožnica pogojev iz 2. člena tega zakona ne izpolnjuje. Stranka v postopku je po ZPKri lahko le oseba, ki je bila sama bivši politični zapornik ali svojci žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja. Svojci bivši političnih zapornikov so upravičene osebe le, če je ta oseba umrla pred vložitvijo zahteve ali med postopkom, gre pa za osebe, ki lahko uveljavljajo družinsko pokojnino po umrli upravičeni osebi. Spisovni podatki kažejo, da tožnica ni bila politična zapornica, pač pa je bil to njen mož, ki je zahtevo za priznanje tega statusa uveljavljal in mu je bil tudi priznan. To pa pomeni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne more biti stranka v postopku, saj ne izpolnjuje pogojev iz 2. člena ZPKri in zato njeno zahtevo utemeljeno zavrgla.
zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - odvzem mladoletnih otrok
Sodišče ugotavlja, da tožnica v svoji zahtevi za začasno odredbo verjetnosti nastanka težko popravljive škode s tem, ko so njeni otroci nameščeni v kriznem centru za čas do zaključka ugotovitvenega postopka v postopku odvzema mladoletnih otrok, ni izkazala. Tožnica namreč le pavšalno navaja, da s tem, ko so otroci nameščeni v kriznem centru, nastaja nepopravljiva škoda, vendar pa take trditve z ničemer ne konkretizira. V predlogu oporeka vsebini začasne odločbe, ki jo izpodbija, ne pojasni pa, zakaj naj bi otroci utrpeli težko popravljivo škodo s tem, ko so nameščeni v kriznem centru za čas, dokler ni zaključen ugotovitveni postopek.
ZBPP člen 41, 41/1, 49, 49/1, 49/3, 49/5. ZSVarPre člen 23. ZUPJS člen 16, 16/1, 16/1-1. ZSV člen 27, 27/4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja - občasen neperiodični dohodek - tožbena novota
v tožnikovem primeru je v okviru obdobja iz prvega odstavka 49. člena ZBPP nastopila sprememba - izboljšanje tožnikovega premoženjskega stanja do takšne mere, da ne bi bil več upravičen do dodelitve BPP. Toženka je zato utemeljeno sprejela odločitev, da mora vrniti oziroma plačati znesek, ki je bil izplačan izvajalcu pravne pomoči, to je znesek prejete BPP. Poimenovanje izpodbijanega upravnega akta kot sklep (namesto odločba - primerjaj določbe 49. in 41. člena ZBPP ter 207. in 226. člena ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP) na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve ne vpliva.
ZDoh-2 člen 38, 41. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 3.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - normirani stroški - stroški prevoza
Pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja se kot dejanski stroški prevoza, ki zmanjšujejo davčno osnovo, lahko upoštevajo le neposredni stroški prevoza za prihod na mesto oziroma odhod z mesta opravljanja tistega dela, za katerega je davčni zavezanec prejel plačilo, ki je kot dohodek vključeno v davčno osnovo.