ZDOdv člen 8. ZPP člen 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
sklep o odmeri stroškov - nagrada za zastopanje na naroku - urnina
Število točk, ki se prizna za zastopanje na narokih, določa tar. št. 21 OT. Ta v 1. točki določa, da se za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, priznajo točke po tar. št. 19, torej 400 točk, ne glede na trajanje naroka. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, se prizna 50 % iz tar. št. 19 (2. točka tar. št. 21), torej 200 točk. Za narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali se ni opravil, ker je bil preložen, se po 3. točki tar. št. 21 prizna 25 % iz tar. št. 19, v predmetni zadevi torej 100 točk.
nagrada in potrebni izdatki odvetnika - odvetniška tarifa - predlog za zavarovanje - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - vrednotenje odvetniških storitev - izvršilni postopek - postopek zavarovanja terjatve
Tarifna številka 31 OT vrednosti storitve predloga za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah na podlagi seznama izvršilnih naslovov brez sporazuma strank, posebej ne ovrednoti. OT v šestem odstavku 4. člena določa, da storitve, ki jih tarifa ne ovrednoti, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Pri tem vrednotenju uporabi določbe posebnega dela tarife in merila vrednotenje storitev iz 3. člena OT. Storitev sestave predloga za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na nepremičninah dolžnika na podlagi seznama izvršilnih naslovov je podobna storitvi sestave predloga za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank. Ta je ovrednotena v 4. točki tarifne številke 31 OT v višini 50 % iz tarifne številke 19 OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00061037
OZ člen 191, 192, 193, 342. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
načelo neposrednosti - dokazni sklep - vsebina dokaznega sklepa - neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - izognitev sili - plačilo, da bi se plačnik izognil sili - učinek izpolnitve zastarane obveznosti - pobotni ugovor - odmera pravdnih stroškov - odvetniška storitev - sprememba višine odvetniške točke
Enotno stališče sodne prakse za razlago pojma sile iz 191. člena OZ je naslednje: prikrajšanec je upravičen zahtevati povračilo tudi, kadar ve, da dolg ne obstoji, toda plača kljub temu, ker je v neugodnem položaju, zaradi katerega bi ga lahko zadele kakšne posledice, če ne plača. Ne gre torej za situacijo, da bi tožena stranka tožnika izsiljevala, ampak je dovolj, da so podane okoliščine, v katerih plačnik prikrajšanja noče, a plača zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne.
Obe določbi (192. in 342. člen OZ) je treba razlagati tako, da dolžnik plačila zastarane obveznosti ne more zahtevati nazaj, če jo je plačal prostovoljno, in ne, če jo je plačal iz razloga, da bi se izognil sili: če so torej podane okoliščine, v katerih plačnik prikrajšanja noče, a plača zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne. Razlog, da plačilo zastarane obveznosti ni mogoče terjati nazaj, je, da zastarana obveznost ne preneha, le spremeni se v naturalno. Razloga za ureditev po 342. členu OZ ne gre iskati v posebnosti samega zastaranja, ampak v dejstvu, da obveznost (sicer naturalna) še vedno obstoji. To pa seveda pomeni, da ni nobenega razloga, da bi zastarana obveznost imela v smislu 191. člena OZ kakšne drugačne učinke kot nezastarana. Logično zato ne more biti nobene razlike, če dolžnik, da bi se izognil sili, plača zastarano ali pa nezastarano obveznost. V obeh primerih gre za veljavno izpolnitev obveznosti in v obeh primerih prikrajšanja noče, a plača le zato, ker je v težavnem položaju, ki se mu razen s plačilom težko izogne. Zaključek je zato lahko samo, da ima dolžnik pod pogojem iz 191. člena OZ pravico zahtevati plačano nazaj, če je plačal zastarano terjatev, da bi se izognil sili.
Če zaradi zastaranja tožena stranka terjatve ne more uveljaviti s tožbo, je tudi z ugovorom ne more. Tudi ugovor namreč pomeni sodno uveljavljanje zastarane terjatve.
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z drugim odstavkom 12. člena OT tožniku priznati za storitev opravljeno pred spremembo vrednosti točke, število točk po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik storitev opravil, saj navedeno določilo OT predpisuje, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano z DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo DDV. Sodišče bi zato za odvetniške storitve, opravljene v času do 6. 4. 2019, moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno in tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe (v času odločanja sodišča), to je v vrednosti 0,60 EUR. Za odvetniške storitve, opravljene od 6. 4. 2019 dalje pa bi moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR in tako dobljeno število točk pa pomnožiti sedaj veljavno vrednostjo odvetniške točke v vrednosti 0,60 EUR.
Tožnica v pritožbi pravilno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti OT, ki je veljala do 4. 6. 2022 in da je pisni opomin procesna predpostavka za vložitev tožbe za odpoved najemne pogodbe, zato je tožnica upravičena do povračila stroškov za obrazložen opomin pred tožbo. Tožnica je upravičena do stroškov opomina v višini 100 točk in ne le v višini 50 točk, kot ji je to priznalo sodišče prve stopnje.
nagrada odvetnika - priglašeni stroški - vrednost spornega predmeta
Tožeča stranka v pritožbi priznava, da v razširitvi tožbe ni navedla vrednosti spornega predmeta kot primarno odločilne za ocenjeno vrednost po razširitvi tožbe. To pa še ne pomeni pravilnosti trditve tožeče stranke, da njen dodatni zahtevek posebne vrednosti sploh nima. Iz čl. 44/2 ZPP izhajajoče dolžnostno ravnanje tožeče stranke se sicer izrecno nanaša le na tožbo, vendar je pravno praznino mogoče, ob uporabi čl. 3 Zakona o sodiščih (ZS), zapolniti z analogijo tudi za primer razširitve tožbe. Sodišče je ob odmeri stroškov vrednost spornega predmeta, obravnavanega nato v izločenem postopku, očitno ocenilo.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZOdv člen 17, 17/5.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetnost nastanka škode - neizkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - konfliktnost med starši - odločba o stikih - stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči
Vsaka začasna odredba je po svoji naravi izjema od pravila, da sodišče odloči šele po kontradiktornem postopku, na podlagi prepričanja ali (vsaj) pretežne verjetnosti, torej z višjim standardom zanesljivosti, kot pa se zahteva za izdajo začasne odredbe (za katero zadošča standard verjetnosti). Izjeme je vselej treba razlagati ozko. Ker je ključni pogoj za izdajo začasne odredbe v družinskih zadevah ogroženost otroka – in ne morda ogroženost pravic staršev – so zgrešene obširne pritožbene navedbe, da naj bi bilo z izpodbijanim sklepom kršeno načelo enakopravnosti staršev, pravica očeta do enakopravnih stikov in druge ustavne ter konvencijske pravice, ki jih (skupaj s členi Ustave, EKČP in drugih pravnih aktov) navaja pritožba.
stroški postopka - odločitev o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški postopka - odvetniški stroški - plačilo odvetniških stroškov - pooblastilo odvetniku - izbrani pooblaščenec - prosta izbira odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - strošek kilometrine - odsotnost iz pisarne - izjemne okoliščine
Stranka je upravičena izbrati kateregakoli pooblaščenca, vendar je praviloma upravičena od nasprotne stranke zahtevati povrnitev stroškov le za pooblaščenca z območja sedeža sodišča.
evropski plačilni nalog - odločitev o stroških postopka - opredelitev stroškov - opredelitev zahteve za povrnitev stroškov - potrebni stroški - nepotrebni stroški - dopolnitev nepopolne vloge - pravica do izbire odvetnika - tuj odvetnik
Sodišče odloča o stroških postopka v okviru podanega predloga, ki ga mora stranka ustrezno opredeliti (drugi odstavek 163. člena ZPP). Tožeča stranka tega pravila pri predlogu za izdajo evropskega plačilnega naloga ni upoštevala. V predpisanem obrazcu je priglasila zgolj stroške za sodno takso (60,00 EUR) in nagrado za tožbo v nedefiniranem znesku 146,88 EUR. Drugih opravil, za katere bi zahtevala povračilo stroškov ni specificirala, kljub za to predvidenim rubrikam v obrazcu plačilnega naloga.
Stranka ima pravico do izbire odvetnika. Za pooblaščenca lahko izbere tudi odvetnika iz tujine. Pooblaščenec mora predložiti pravilno pooblastilo ob prvem pravdnem dejanju. Obstoj pravilnega pooblastila pa je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. V primeru nepopolnega pooblastila stranko pozove k popravi vloge. Stroški za procesna dejanja za dopolnitev nepopolne vloge so sicer za tožečo stranko nujni, saj sicer preti, da sodišče njenih vlog ne bo obravnavalo. Za nasprotno stranko pa so ti stroški nepotrebni, zato je ne morejo bremeniti.
Upoštevaje temeljno načelo vestnosti in poštenja, ki velja v civilnem procesu, so potrebni stroški, ki naj se povrnejo nasprotni stranki, skrčeni na najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00058578
ZDZdr člen 51. ZOdv člen 17.
stroški postopka - nagrada in stroški odvetnika za postopek - odvetnik po uradni dolžnosti - predložitev stroškovnika - potrebni stroški - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve
Pri odmeri manjkajo stroški, potrebni za pritožbo.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00060255
ZPP člen 154, 155, 159, 159/1, 163. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15.
povrnitev pravdnih stroškov - odločitev o stroških postopka - sodna poravnava - vsebina sodne poravnave - dogovor glede stroškov postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - odločitev sodišča - poseben sklep o stroških postopka - naknaden sklep o odmeri stroškov - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Skladno s prvim odstavkom 159. člena ZPP krije vsaka stranka svoje stroške, če v sklenjeni sodni poravnavi ni drugače dogovorjeno. V točki 3 sodne poravnave z dne 25. 10. 2021 je zapisan dogovor pravdnih strank, da bo o stroških odločilo sodišče s posebnim sklepom in obe stranki sta ob tem priglasili stroške postopka. Glede na te okoliščine je zaključek izpodbijanega sklepa, da do dogovora strank glede stroškov postopka pri sklenitvi sodne poravnave ni prišlo, zmoten. Točke 3 sodne poravnave ni mogoče razumeti drugače, kot da sta se pravdni stranki dogovorili, da odločitev o stroških pravdnega postopka prepustita sodišču. V takem primeru sodišče pri denarnih zahtevkih odloči po določilih 154. člena ZPP.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. ZPP člen 154.
odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - uporaba odvetniške tarife - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - vrednost spornega predmeta - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - stroški pravdnega postopka
Storitev se plača odvetniku po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik opravil delo.
Pooblaščenec tožnika je za vsa opravljena procesna dejanja po 6. 4. 2019 priglasil stroške skladno z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času uvedbe postopka, oziroma v višini vrednosti storitve 300 točk, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4. ZPP člen 154.
stroški postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - načelo uspeha - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah po odvetniški tarifi - vrednost odvetniške točke - sprememba vrednosti točke - predpravdni zahtevek - samostojna storitev odvetnika
Kadar sta sporna tako temelj odškodninske odgovornosti, kot tudi višina škode in se izvaja dokaze v zvezi s temeljem in višino zahtevka, sodna praksa v določenih primerih upošteva uspeh strank glede na aritmetično sredino. Po presoji pritožbenega sodišča je takšna metoda izračuna sicer skladna z načelom uspeha strank v postopku, vendar uporabljiva le v izjemnih primerih, ko gre v dokaznem postopku za precejšne neravnovesje med nastalimi pravdnimi stroški glede temelja in glede višine zahtevka.
Tožničin pooblaščenec je priglasil stroške po tisti tarifi, ki je veljala ob uvedbi postopka, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odločitev o stroških postopka - sprememba vrednosti točke - odvetniški stroški - potrebni pravdni stroški - odvetniška tarifa
Izjemo k splošni določbi iz drugega odstavka 12. člena OT, po kateri je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, določa tretji odstavek 12. člena OT.
Sprememba vrednosti točke med postopkom od 0,459 na 0,60 EUR je v obravnavani zadevi vplivala na število točk za opravljeno storitev tako, da je tista ob odmeri stroškov nižja za več kot 10 % od tiste ob uvedbi postopka (število točk za opravljeno storitev se je iz 300 točk znižalo na 200 točk). Poleg tega je tožnikov pooblaščenec priglasil stroške po tarifi, ki je veljala ob uvedbi postopka, kar zadošča za izpolnjenost zahteve iz četrtega odstavka 14. člena OT.
Odvetniška tarifa (2015) člen 7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18. ZPP člen 155.
odločitev o pravdnih stroških - zastopanje več strank v postopku - odmera odvetniških stroškov - skupna vrednost - potrebni pravdni stroški
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče nagrade za posamezna odvetniška opravila iz tar. št. 18 do 20 omejiti na vrednost 2000 točk. Res je v času odločanja veljavna različica OT vsebovala takšno načelno omejitev, vendar pa 7. člen OT določa, da se za zastopanje več strank skupna vrednost storitve zviša za 10 odstotkov za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100 odstotkov, v primerih, ko odvetnik zastopa več kot trideset strank, pa največ za 200 odstotkov. Pravilo 7. člena OT je splošno pravilo, ki velja za vse vrste nagrad, kar izhaja že iz samega besedila (»... se skupna vrednost storitve zviša ...«), iz sistematike predpisa in je tudi logična, saj pravilo izhaja iz predpostavke, da je zastopanje več strank zahtevnejše, ne glede na vrednost spornega predmeta.
V konkretnem primeru odvetnik zastopa 31 tožnikov, izhodiščna vrednost nagrade po tar. št. 18 pa je znašala 1800 točk, zato je povišanje za 200 odstotkov ustrezno.
Nekatere od tožniških vlog niso bile potrebne za pravdo.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 2/3.
spor majhne vrednosti - plačilo odvetniških storitev - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - nastanek plačilne obveznosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Prvi odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Odvetniške stroške, ki predstavljajo skupno ceno odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečano za davek na dodano vrednost, je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve. Na podlagi teh določb je odvetnik upravičen zahtevati plačilo za opravljene odvetniške storitve od stranke, ki je te storitve naročila. Pri tem ni pomembno, ali se je stranka izrecno zavezala, da bo plačala za naročene odvetniške storitve, saj že na podlagi samega zakona nastane pravica odvetnika do plačila za njegovo delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00059054
ZPP člen 154, 155, 155/1. ZOdv člen 2, 2/2. ZST-1 člen 18. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3, 10/4. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2, 2-2.
povrnitev pravdnih stroškov - obseg povrnitve stroškov - zastopanje stranke v postopku - zastopanje proti plačilu - zastopanje po odvetniku - prenehanje opravljanja dejavnosti odvetnika - nagrada in stroški odvetnika - kilometrina - potni stroški pooblaščenca - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - izjema - opravičeni razlogi - sodna taksa - načelo enkratnega plačila sodne takse - obseg plačila takse za pravna sredstva - sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse za pritožbo v ponovljenem postopku - sodna taksa za novo pritožbo
Pritožbeno sodišče je znesek stroškov, ki jih tožnica dolguje tožencem, znižalo za stroške zastopanja prvotnega pooblaščenca v času od 1. 9. 2017 do vključno 11. 5. 2021, ko ta ni bil več odvetnik, in za potne stroške obeh pooblaščencev.
Možnost presoje odločitev disciplinske komisije v postopku pred sodiščem ne posega ne v samostojnost ne v neodvisnost odvetništva (137. člen Ustave RS), kot to zmotno meni sodišče prve stopnje, temveč zagotavlja odvetniku pravico do sodnega varstva tako kot je to zagotovljeno drugim subjektom. Nobenega ustavno dopustnega razloga namreč ni za stališče, da odvetniku, ko je ta v sporu z OZS, ne bi bilo zagotovljeno sodno varstvo. Omejitev pravice do sodnega varstva je dopustna le, če prestane strogi test sorazmernosti, torej mora biti omejitev potrebna in nujna za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja (Up-107/99). Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ko je to opravilo test sorazmernosti in presodilo, da je dopustna omejitev sodnega varstva v primerih, ko gre za blažje disciplinske kršitve in da je v takšnih primerih predvidena le možnost pritožbe znotraj tožene stranke same na disciplinsko komisijo druge stopnje. Sodišče prve stopnje je določbam ZOdv z razlago dalo takšen omejujoč pomen, kakršnega niti zakon ne bi smel določiti (in ga tudi ne določa).
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - specifikacija stroškov
Ni utemeljeno stališče izpodbijane sodbe, da tožnica stroškov, povezanih z vložitvijo predloga za izvršbo, ni ustrezno specificirala. V predlogu za izvršbo (ki se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba v pravdnem postopku) je izrecno navedla, da zahteva povrnitev s tem povezanih stroškov (med drugim vračilo odvetniških stroškov in DDV). Ta zahtevek je dovolj opredeljen oziroma določljiv.
predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - postopek za mirno rešitev spora - mirna rešitev spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - podaljšanje roka - zavrženje tožbe - nedopustne pritožbene novote
Obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi je neuspel poskus mirne rešitve spora v predhodnem postopku, česar tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala (niti s predložitvijo potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku niti s kakšnim drugim dokazom). Zgolj dokazilo o tem, da je bil na Republiko Slovenijo vložen predlog za mirno rešitev spora ter dejstvo, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki podaljšalo rok za predložitev potrdila do izteka predhodnega postopka, ne dokazujeta tudi tega, da poskus mirne rešitve spora ni bil uspešen.