zastopanje po odvetniku – nagrada odvetnika – upravičenost do nagrade – odmera nagrade – nasprotna tožba – sodelovanje stranke in odvetnika pri sestavljanju vlog – dogovor o višini nagrade – sporazum v pisni obliki – specifikacija računa
Nasprotna tožba se šteje za samostojno tožbo, v posledici česar je odvetnik upravičen do samostojne nagrade.
Strankine aktivnosti samodejno ne upravičujejo do plačila nižjega zneska odvetniških nagrad. V skladu s 4. členom ZOdvT se lahko odvetnik in stranka dogovorita o višji ali nižji višini nagrad od tistih, določenih s tem zakonom, vendar pa mora biti tak sporazum sklenjen v pisni obliki.
Pravdni stroški bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna. Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj, z izjemo v primeru separatnih stroškov.
Treba je ločiti samo pravico do podaje odgovora na pravno sredstvo nasprotnika od upravičenosti do nagrade za vložen odgovor na pravno sredstvo. Do nagrade je namreč stranka upravičena le v primerih, ko je izpolnjen zakonski dejanski stan, opredeljen v določbah ZPP, ki urejajo povračilo stroškov postopka.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083819
ZPP člen 156, 158, 163, 163/3. ZFPPIPP člen 121, 121/2, 239, 239/3. ZOdvT člen 28. ZOdvT tarifna številka 3431.
stroški postopka – umik predloga za začetek stečajnega postopka – odvetniška tarifa – osnova za odmero nagrade – vrednost aktive v bilanci stanja – predhodni postopek zaradi insolventnosti – nagrada odvetnika – pričakovana vrednost unovčene stečajne mase – prodaja dolžnikovega premoženja – vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – pravočasna priglasitev stroškov – domneva umika na glavni obravnavi
Če tožnica tožbo umakne na obravnavi, mora toženka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca te obravnave, saj do konca postopka ni prišlo zunaj obravnave - velja torej pravilo iz tretjega, ne iz sedmega odstavka, 163. člena ZPP.
Določila 28. člena ZOdvT ni mogoče uporabiti na način, da se kot osnova za odmero nagrade za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventosti vzame vrednost aktive iz njegove bilance stanja. „Vsota zneskov, na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase“ je po jezikovni in teleološki razlagi pričakovana vrednost unovčene stečajne mase, saj se bodo dolgovi stečajne mase lahko poravnali le z vsoto zneskov, pridobljenih s prodajo dolžnikovega premoženja.
ZPP člen 158, 158/1. Odvetniška tarifa tarifna številka 21, 21/2.
povrnitev pravdnih stroškov – umik tožbe – razlog umika tožbe – izpolnitev zahtevka – nagrada za redno pravno sredstvo v postopku zoper procesni sklep
Tožnik, ki umakne tožbo, po 1. odstavku 158. člena ZPP sicer ni upravičen do povrnitve svojih stroškov, povrniti pa mora nasprotnikove pravdne stroške, vendar to pravilo ne velja takrat, ko je umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka. Čeprav toženka vztraja, da je tožnikova terjatev zanjo še vedno sporna in da jo je plačala le zaradi grozeče izvršbe, ta okoliščina nima nobenega vpliva na odločitev o stroških postopka. Bistveno je, da je tožnik z izpolnitvijo tožbenega zahtevka dosegel cilj, ki ga je zasledoval s tožbo. Če toženka meni, da do plačila v resnici ni bil upravičen, ima na voljo ustrezen povračilni zahtevek, upoštevaje pogoje, predpisane v tretjem oddelku drugega poglavja splošnega dela OZ, ne more pa se upirati povrnitvi tožnikovih stroškov v tej pravdi.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom – pristojnost sodišča RS – zastopanje – tuj odvetnik – nepremičnina v tujini – navezne okoliščine
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na obstoj mednarodne pristojnosti in se v primeru, da ugotovi, da ni pristojno, po uradni dolžnosti izreči za nepristojno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082081
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 286b, 318, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8, 350, 350/2. OZ člen 352, 352/1, 360. ZOdvT člen 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 1200, 3210.
nesklepčnost tožbe – trditveno breme – neizvedba dokazov – informativni dokaz – obrazložitev zavrnitve dokaza – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – sestava sodišča – izločitev sodnika – zahteva stranke za izločitev sodnika – pravočasnost zahteve za izločitev sodnika – zamuda ob pristopu na narok – zastaranje odškodninske terjatve – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – stroški pravdnega postopka – skupen odgovor na pritožbo – nagrada za zastopanje več strank
Dokaz z izvedencem, ki ga je predlagala tožnica, je bil informativne narave in kot tak nedopusten, zato ga sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo. Res je sicer, da zavrnitve tega dokaza ni izrecno obrazložilo, vendar ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075624
ZOdvT člen 20, 20/1. ZOdvT tarifna številka 1200, 3103. ZPP člen 44, 44/3, 154, 154/1, 154/2, 154/3.
obseg zapuščine - neveljavnost oporoke - uveljavljanje dveh zahtevkov - zahtevki nedenarne narave - vrednost spornega predmeta - stroški postopka - uspeh v pravdi - delni uspeh - nagrada za narok - odpoved zahtevka - zastopanje več strank
Uspeha strank zlasti pri nedenarnih zahtevkih, kakršna sta bila tožbena zahtevka v obravnavani zadevi, ni mogoče ocenjevati le matematično, pač pa upoštevaje vse okoliščine primera
Tudi za izvedbo naroka, na katerem se postopek konča z odpovedjo zahtevka, odvetniku pripada nagrada za narok.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke, ki mora že v izjavi o umiku tožbe (oziroma v zahtevi za povrnitev stroškov) izrecno navesti, da tako ravna, ker je nasprotna stranka izpolnila zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075681
ZPP člen 7, 8, 154, 154/1, 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 7, 7/4, 12, 12/4.
gradbena pogodba – končni obračun – obseg izvedenih del – kvaliteta izvedenih del – trditveno in dokazno breme – izvedensko mnenje – ugotovitve izvedenca – povrnitev pravdnih stroškov – pravica do svobodne izbire odvetnika – odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko – kilometrina
Tožnik do konca naroka ni podal dejanskih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti utemeljenost postavke porabljeni material iz njegovega končnega obračuna. Ni navedel, kateri material je v njej zajet, v kakšni količini in zakaj ga je obračunaval posebej, ne pa v okviru posameznih postavk v izvedenih delih in materialu. Tako te postavke ni zmogel preveriti niti izvedenec gradbene stroke ob ogledu stanovanja zaradi preveritve izmere količin materiala ter kvantitativnega in kvalitativnega pregleda izvedenih del. Tako je v izvedenskem mnenju navedel, da tega podatka v knjigi obračunskih izmer ni mogoče preveriti, zato je v svoj končni obračun izvedenih del in materiala v višini 14.115,88 EUR (3.382.730,00 SIT) vnesel celotni zatrjevani (vendar nepreverjeni) znesek materiala v višini 5502,83 EUR (1.318.700,00 SIT). To pomeni, da omenjenega zneska 5502,83 EUR (1.318.700,00 SIT) ni mogoče upoštevati v končnem obračunu, ker ga tožnik ni dokazal.
pravdni stroški – načelo končnega uspeha – uspeh posameznih pravdnih dejanj – tekom postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na potek postopka
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi pri odmeri in povračilu stroškov postopka prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati pritožnikov uspeh v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem. Temeljno pravilo pri presoji dolžnosti povračila pravdnih stroškov je načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.
Upoštevaje načelo končnega uspeha je kljub uspehu pritožnika v revizijskem postopku, v sklepu o reviziji Vrhovno sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.
Stališče, da v teku postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na izid postopka, niso relevantne za presojo poplačila pravdnih stroškov, izhaja tudi iz pravne teorije.
Do prevzema izvedenskega mnenja je veljalo, da je bilo zdravljenje zaključeno v maju 2008. Takoj potem, ko je tožnik povedal, da naj bi bilo zdravljenje zaključeno, pa je odvetnik A. A. z vso skrbnostjo in profesionalnostjo posredoval zahtevek zavarovalnici in v nadaljevanju, ker je ta plačilo škode zavrnila, tudi vložil odškodninsko tožbo. Tožbo je vložil v roku petih let, torej pred potekom absolutnega zastaranja odškodninske terjatve. Povedano tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne kaže na to, da bi odvetnik A. A. v zadevi ne ravnal s profesionalno skrbnostjo, ki se od strokovnjaka – odvetnika v pravnih zadevah zahteva (drugi odstavek 6. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ODVETNIŠTVO
VSL0083241
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 441. ZOdvT tarifna številka 3100.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse za tožbo – procesna predpostavka – domneva umika tožbe – ustavitev postopka – nestrinjanje tožene stranke – nagrada za postopek
V primerih, ko zadeva pride iz izvršilnega postopka zato, ker je bil pred tem vložen predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, predstavlja plačilo sodne takse (za tožbo) procesno predpostavko za vodenje pravdnega postopka (105.a člen ZPP). To pomeni, da mora na njen obstoj sodišče paziti po uradni dolžnost. V kolikor ni izpolnjena, pa se v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP (torej po sili samega zakona) šteje, da je tožba umaknjena (posledica česar je ustavitev postopka). Stranke v tem oziru nimajo nobenih (dispozitivnih) upravičenj. Zato je povsem brezpredmetno, ali se toženka s takšnim umikom strinja ali ne.
Ne le, da bi prvotoženka in drugotoženka morali vedeti, da s sklenitvijo izročilne pogodbe prvotoženka škoduje njenim upnicam, ugotovljeno je bilo, da sta vedeli, da s takšnim razpolaganjem škodujeta upnicam prvotoženke. Že iz navedenih razlogov je tožbeni zahtevek utemeljen, če se upošteva, da je bil med toženkama sklenjen odplačni pravni posel.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082065
URS člen 22. OZ člen 6, 6/2, 239, 239/2, 768, 768/1. ZPP člen 70, 70-6, 72, 367a, 370, 370/1, 370/3. ZOdvT tarifna številka 3102.
odškodninska odgovornost odvetnika – poslovna odškodninska odgovornost – mandatna pogodba – nepravilna izpolnitev naročila – predlog za dopustitev revizije – prepozen predlog – zamuda z vložitvijo predloga za dopustitev revizije – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj vzročne zveze – ustrezno zastavljeno pravno vprašanje – možnosti za uspeh s predlogom za dopustitev revizije – načelo kontradiktornosti – zavrnitev dokaznih predlogov – enako varstvo pravic – izločitev sodnika – dvom o nepristranskosti – razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka – stroški postopka – nagrada odvetnika – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico odškodninsko odgovornost le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem (na primer vložitvijo pravnega sredstva), ki ga je odvetnik opustil.
Od sodišča ni mogoče pričakovati, da se v sodbi vedno opredeli do vsakega dokaza posebej, pač pa lahko več dokazov, ki naj bi dokazovali ista dejstva, v obrazložitvi zajame skupaj, zlasti ko je soočeno z zelo obširnim dokaznim gradivom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - UZANCE
VSL0080652
OZ člen 251, 251/5, 312, 312/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 2, 2/2, 55, 117. ZOdvT tarifna številka 3100, 3468.
spor majhne vrednosti - pogodbena kazen - sprejem izpolnitve - rok za uveljavljanje pogodbene kazni - ugovor pobota - pobotna izjava - odmera stroškov pravdnega postopka - nagrada za postopek - vštevanje nagrade za postopek izvršbe in sledeče pravde
Nasprotovanje ugovoru pobota s splošnim navajanjem, da do pobota ni prišlo, ni mogoče šteti za zanikanje konkretizirano opredeljene pobotne izjave, zato je sodišče prve stopnje te trditve tožene stranke pravilno štelo za priznane.
Sodišče prve stopnje je pri odmerjanju pravdnih stroškov spregledalo pravilo o vštevanju odvetniške nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine v nagrado za postopek na prvi stopnji, če ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine.
zastopanje več strank – znižanje nagrade – nagrada za narok – umik tožbe
Ker so toženci navadni sosporniki, se je zanje postopek končal z umikom tožbe na prvem naroku za glavno obravnavo, kar pomeni, da se nagrada po tarifni številki 3102 zniža za količnik 0,5.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj
Prvo sodišče je imenovalo odvetnico A. A. za začasno zastopnico drugega toženca, upravičeno za sprejemanje pisanj. ZOdvT ni urejal nagrade za takšna opravila odvetnika, zato je treba za odmero nagrade uporabiti tarifo, ki je vsebinsko najbližje tovrstni storitvi. Ker gre za enostavno pisanje v pravdnem postopku, je na mestu uporaba tarifne številke 3503.
Določilo petega odstavka 17. člena ZOdv po mnenju pritožbenega sodišča predpisuje znižanje nagrade za vse primere, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti, ne glede na vrsto postopka. Odvetnik postavljen po uradni dolžnosti v postopku po ZDZdr ni nobena izjema. V kolikor bi imel zakonodajalec namen nagrado znižati zgolj postavljenemu odvetniku v kazenskih postopkih, bi to moral izrecno določiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0083226
OZ člen 179. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100.
AO-plus zavarovanje - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški postopka - nagrada za predpravdni postopek - nagrada za posel - nagrada za postopek
Pravdnemu standardu pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi hudega zvina levega gležnja in dvojnega zloma levega gležnja v večjim premikom, ustreza znesek 10.500,00 EUR (10,5 povprečnih neto plač v RS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070968
ZVEtL člen 13, 30, 30/5. ZNP člen 35, 35/5. ZOdvT člen 21, 22, 22/1, 22/2.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – pravnomočna upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k stavbi – odločitev o stroških postopka – vrednost spornega predmeta – nepremičnine v splošni rabi in izven pravnega prometa
Vrednost nepremičnin, ki so v splošni rabi in izven pravnega prometa, ni mogoče ocenjevati po kriterijih, po katerih se ocenjujejo zemljišča, na katerih lahko pridobijo lastninsko pravico posamezniki. Za take primere ZOdvT v drugem odstavku 22. člena določa vrednost predmeta 4.000,00 EUR.