OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084260
OZ člen 299, 299/2, 336, 336/1, 346, 352, 352/3. ZIZ člen 180, 267, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. SPZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/2-1. ZPP člen 357.
poslovna odškodninska odgovornost – mandatna pogodba – odvetnik – odgovornost odvetnika – posebni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov – groba napaka odvetnika – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – Paulijanska tožba – predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin – vpis v zemljiško knjigo – publicitetni učinek – nevložitev predloga za začasno odredbo – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – vpis hipoteke v zavarovanje terjatev drugih upnikov – ustavitev izvršbe po predlogu – plačilo terjatve – pogoji za prenehanje in izbris hipoteke – uspeh začasne odredbe – vzročna zveza – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – kdaj pride dolžnik v zamudo – zakonske zamudne obresti – prekoračitev tožbenega zahtevka – začetek teka zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnik izkazal pogoje za uspeh s predlogom za začasno odredbo. Pri tem je upravičeno upoštevalo, da za izdajo začasnih odredb zadoščajo verjetno izkazana dejstva, pa tudi naravo postopka, v katerem bi moral odvetnik predlagati začasno odredbo (Paulijanska tožba, s katero je tožnik uspel).
IZVRŠILNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0069169
ZIZ člen 21. ZKP člen 92, 92/1, 92/2-7, 93, 93/2, 95, 95/1, 97, 97/1. ZOdv člen 9a.
izvršilni naslov – aktivna legitimacija – stroški kazenskega postopka – povrnitev stroškov – nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca kot tožilca – upravičenec do povrnitve stroškov zastopanja v kazenskem postopku – fiduciarni račun odvetnika – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – načelo formalne legalitete
Oškodovanec kot zasebni tožilec je upravičenec do povrnitve stroškov zastopanja v kazenskem postopku. Naložitev plačila stroškov na fiduciarni račun odvetnika le podkrepi razlago izvršilnega naslova, da je do povračila stroškov upravičena oškodovanka kot tožilka, torej upnica v tem izvršilnem postopku.
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. ZOdv člen 5, 5/2.
lastninska pravica – priposestvovanje – domneva dobre vere – dobrovernost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – pridobitev lastninske pravice – omejitev priposestvovanja – pravice in dolžnosti odvetnikov – izločitev pooblaščenca
Le če bi bil pridobitelj nepošten, ga določba drugega odstavka 44. člena SPZ ne bi varovala, oziroma povedano poenostavljeno, tožeča stranka je s temi trditvami zatrjevala in dokazovala svojo dobro vero, ni pa zatrjevala oziroma dokazovala slabe vere tožencev.
IZVRŠILNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0077519
ZBPP člen 26, 26/5, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 46/4. ZIZ člen 38, 38/5. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 22. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-4.
priglasitev stroškov – obrazložena vloga – kratek dopis – plačilo odvetniku, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči – brezplačna pravna pomoč – stroški postopka – povrnitev v korist proračuna Republike Slovenije
Upnikove vloge ni mogoče oceniti kot obrazloženo vlogo oziroma obrazložen dopis, saj je upnik v njej le navedel, da so v zadevi nastali stroški izvršiteljice za opravljen poskus rubeža, ki ni bil izveden zato, ker dolžnika ni bilo na naslovu, da je prejel obračun stroškov, s katerem se strinja, ter da je upravičen do priglašenih stroškov. Takšna vloga ne pomeni obrazložene vloge oziroma obrazloženega dopisa, saj v njej ni podano niti zapleteno dejansko stanje niti ne gre za obravnavanje zahtevnih materialno pravnih vprašanj. Sodišče na razlago Odvetniške zbornice ni vezano. Takšna vloga je kratek dopis, za katerega je predpisana nagrada v višini 20 odvetniških točk. Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadali po odvetniški tarifi.
Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca so stroški sodnega postopka. Te mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.
Veljavna Odvetniška tarifa določa, da se odvetniku, ki zastopa več strank, ki uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage, v pravdnih postopkih zviša vrednost nagrade za 10% za vsako nadaljnjo stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0071287
OZ člen 40. ZOdvT tarifna številka 3100.
poroštvena pogodba – ugotovitev ničnosti poroštvene pogodbe – odpadla kavza pogodbe – nagib za sklenitev poroštvene pogodbe – obstoj zunajzakonske skupnosti – prenehanje zunajzakonske skupnosti – nagib kot del pravne podlage – abstraktnost poroštvenega razmerja – odločitev o stroških postopka – nagrada za postopek – nastanek pravice do nagrade
Zmotno je stališče pritožnice, da pri neodplačnih pravnih poslih nagib vedno predstavlja del pravne podlage. Iz določil o nagibu (40. člen OZ) to ne izhaja. Podlago pogodbe (poslovni razlog) sestavljajo samo tisti interesi (nagibi), ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe in se izražajo v skupnem namenu pogodbenih strank.
POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084468
OZ člen 364, 766. ZOdv člen 12, 13, 17. ZPP člen 115, 115/2, 261, 262, 262/1.
pogodba o naročilu – mandat – dogovor o višini odvetniške nagrade – pripoznava – udeležba na obravnavi – zaslišanje stranke – neprihod na narok – vabilo na zaslišanje – zdravniško opravičilo
Toženca s podpisom dogovora o plačilu obveznosti svoj dolg tako po temelju kot po višini pripoznala, saj sta priznala, da je tožnica delala in še vedno dela za njiju in da ji iz tega naslova dolgujeta 3.700,00 EUR, kar sta se zavezala poravnati.
Prvi toženec je bil pravočasno seznanjen, da bo sodišče v njegovi zadevi opravilo narok in da ga vabi na zaslišanje (z vabilom na zaslišanje), z izrecnimi pojasnili in opozorili glede nenavzočnosti, ki pa jih prvi toženec ni spoštoval. Ne zatrjevano ne dokazano ni bilo, da prvi toženec na naroku ni bil sposoben sodelovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – SODNE TAKSE
VSL0080067
OZ člen 174, 174/2, 179, 965, 965/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 17. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15, 15/2, 15/3.
odškodninska obveznost – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodba na delovnem mestu – odgovornost delodajalca – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – nadomestilo za izpad dohodka – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Bistvena predpostavka za utemeljenost zahtevka za plačilo rente zaradi izgube na zaslužku je, da poškodovani izgubi zaslužek zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo.
pooblaščenec – plačilo za zastopanje – brezplačna pravna pomoč – odvetniška tarifa – polovični znesek
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči nični. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da znašajo stroški tožene stranke polovico zneska, kot bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi. Le stroški v tej višini predstavljajo potrebne pravdne stroške tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081188
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/6. ZPP člen 155, 163, 163/1, 163/2, 205, 205/2, 205/2-4, 207, 207/2. ZOdvT tarifna številka 3100.
pravdni stroški – nagrada odvetnika – specificirana zahteva za povrnitev stroškov – razlika med priglasitvijo stroškov po OT in ZOdvT – nagrada za postopek – začetek stečajnega postopka po koncu glavne obravnave – prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka – opravljanje pravdnih dejanj po prekinitvi – izdaja odločbe sodišča druge stopnje – prijava terjatev v stečajnem postopku – terjatev iz naslova pravdnih stroškov
Drugi odstavek 155. člena ZPP določa, da če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se stroški odmerijo po tarifi, na kar opozarja tožeča stranka v pritožbi. Vendar to stranke ne odvezuje, da opredeljeno navede stroške, katerih povračilo zahteva. Veljavna Odvetniška tarifa je namreč zasnovana drugače, kot je tožeča stranka priglasila odvetniške stroške. Po njej se stroški priglašajo za vsako vlogo posebej, in ne več enotno za postopek, kot je veljalo po prej veljavnem Zakonu o odvetniški tarifi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODSTVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075326
OZ člen 3, 9, 17, 17/1, 17/2, 74, 86, 88, 88/1. ZASP člen 146, 146/1, 157, 157/4, 157/4-1, 157/6, 158, 158/1, 164, 164/1, 168. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 14. ZPP člen 39, 39/1, 154, 154/1. ZS člen 103, 103/2. ZOdvT tarifna številka 3102. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 12.
plačilo nadomestila za javno uporabo fonogramov – omejitev pogodbene avtonomije – skupni sporazum o višini nadomestila – tarifa – ničnost – predpisana vsebina pogodbe – dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) – pravna narava skupnega sporazuma – višina nadomestila – razlikovanje med uporabniki – prehodna doba za sklenitev pogodb z uporabniki – dolžnost izpolnitve obveznosti – varstvo pravic – pravdni stroški – povrnitev stroškov izterjave – uporaba ZPreZP-1 – dejavnost kolektivnih organizacij – nagrada za narok – kilometrina – prireditev – prosta izbira odvetnika
Določbam SS 2006, ki višino nadomestila diferencira na kriteriju (ne)sklenjenosti pogodb s tožečo stranko pod pogoji iz SS 2006, s katerimi bi se toženi stranki na nerazumen način povečale obveznosti do tožeče stranke, ni mogoče nuditi pravnega varstva. Sklenitelji SS 2006 so s temi določbami presegli dopusten okvir urejanja, ki jim ga daje 157. člen ZASP.
Če pogodbeni stranki kršita tiste predpise, ki določajo obvezno vsebino pogodbe, pogodba ni neveljavna. Ker sta izrazili soglasno voljo za sklenitev pogodbe s predpisano vsebino, naj ta pogodba takšno vsebino tudi ima. Sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravic za uporabo fonogramov na podlagi neveljavne tarife (T 2005) ima zato za posledico, da znaša pogodbeni znesek nadomestila ex lege toliko, kot ga določa veljavna tarifa (SS 2006).
Izbira odvetnika v Republiki Sloveniji je prosta in, še posebej, tudi za stranko, smotrna prav v zadevah, v katerih je potrebno posebno znanje. V tej zadevi je šlo za spor s področja avtorskega prava, za katerega je zakonodajalec določil pristojnost enega samega prvostopenjskega sodišča za celo državo. Takšno sodišče je torej specializirano za odločanje v takšne vrste zadevah. Zanj je spor lahko preprost in rutinski, takšen pa ne bi bil za nespecializiranega odvetnika. Iz tega razloga pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je bil upravičen tudi strošek kilometrine.
ZOdv člen 11, 17, 30. ZOdvT člen 1, 4. OZ člen 6, 766, 778.
mandatno razmerje - pravično plačilo - profesionalna skrbnost
Odvetnica ne more prevaliti na pooblastitelja breme plačila nagrade in stroškov, za katere meni, da bi ji morali biti v postopku, v katerem je opravila zastopanje, priznani, oz. zahtevati od stranke razliko med nagrado in stroški, ki jih je priznalo sodišče in tistimi, za katere meni sama, da bi ji morali biti odmerjeni. Da bi bilo mogoče katero od opravil, zajetih v poročilu o opravljenih storitvah šteti kot izvensodno svetovanje in zastopanje v smislu 30. člena ZOdvT, tožnica nikoli ni konkretizirano navedla.
Tudi, če je odvetniku dal pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, takšni stroški ne bi bili upravičeni, zaradi takojšnje odklonitve sodelovanja v celotnem postopku. Njegovi potrebni stroški za zastopanje, ki jih lahko zahteva, so v višini nagrade za posamezno opravilo po petem poglavju tretjega dela tarife, to je za enostavno pisanje (obvestilo, da ne daje soglasja k subjektivni razširitvi tožbe).
nagrada zastopniku – nagrada odvetniku – zastopanje po uradni dolžnosti – storitev brezplačne pravne pomoči
Zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države se s predvideno dopolnitvijo veljavnega 17. člena ZOdv določajo nižja plačila za odvetnike, če opravljajo storitve brezplačne pravne pomoči in zastopanja po uradni dolžnosti. Na ta način bodo učinki nove OT dolgoročno ustrezno omejeni. Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila za odvetnike, plačane iz državnega proračuna, je bila torej omejitev javnofinančnih učinkov nove OT, po kateri so tudi postavljeni in dodeljeni odvetniki (torej odvetniki, ki so plačani iz proračuna) upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev.
POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060253
ZZ člen 49, 49/2. ZFPPIPP člen 427, 442, 442/1, 442/1-1. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 156, 156/1, 285. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – zavod – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda – osebno odgovoren družbenik – spregled pravne osebnosti – materialno procesno vodstvo – napačna porazdelitev dokaznega bremena – stroški postopka – separatni stroški – krivdno povzročeni stroški – neopravičen izostanek z naroka – nagrada za narok
7. poglavje ZFPPIPP (izbris iz sodnega registra brez likvidacije) velja za vse subjekte vpisa v sodni register, torej tudi določba 1. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po kateri izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane družbe, da zahteva plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Vendar pa bi bilo na tej podlagi mogoče graditi odgovornost ustanovitelja zavoda (še)le v primeru, če je ne bi bilo mogoče utemeljiti na podlagi 49. člena ZZ, saj je v nasprotnem primeru ustanovitelj osebno odgovoren že na podlagi ZZ in do uporabe prej navedene določbe ZFPPIPP sploh ne more priti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ODVETNIŠTVO
VSL0082313
OZ člen 162. ZDen člen 88. SZ-1 člen 173, 173/2. SZ člen 117, 117/4, 123, 123/1, 123/2. ZPP člen 192. ZOdvT tarifna številka 3100.
privatizacija stanovanj – najemnik denacionaliziranega stanovanja – pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim odkupom – zahteva za odkup stanovanja – prekluzivni rok – kontrahirna dolžnost – pravica do odkupa stanovanja – oblikovalna pravica – predmet dedovanja – kumulacija zahtevkov – stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – ponovljeni postopek
Lastnik stanovanja je bil dolžan stanovanje prodati po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona le na zahtevo upravičene osebe. Predhodna zahteva za odkup stanovanja je bila nujen del postopka za uveljavljanje odkupa.
Pravica do nakupa stanovanja iz 117. člena SZ je po svoji naravi oblikovalna pravica (opcija), ki je vezana na osebo upravičenca, in zato ne more biti predmet dedovanja.
Če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
ZIZ člen 38, 38/5, 43, 43/2. ZOdvT tarifna številka 3465. ZS člen 3.
delni umik predloga za izvršbo – izvršilni stroški – obrazložena vloga – potrebni stroški – nagrada za druge obrazložene vloge, če gre za izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na premične stvari – sodna praksa kot pravni vir
Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti za obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, ne zahteva obrazložitve. Zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana. Kadar pride do delnega poplačila upnika z rubežem in prenosom denarnih sredstev, ki ga je opravila banka v okviru izvrševanja pravnomočnega sklepa o izvršbi neodvisno od volje strank, pa to obvestilo upnika sodišču o opravljenih izvršilnih dejanjih niti ni potrebno, saj je banka tista, ki mora izvrševati pravnomočen sklep o izvršbi z upoštevanjem vseh omejitev in vseh ostalih določb ZIZ in sodišče tudi obvestiti o opravljenem poplačilu.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075321
URS člen 121, 125. OZ člen 15, 131, 131/1. ZASP člen 130, 130/1, 146, 157, 157/6, 168, 168/1. ZIZ člen 38, 38/5, 62, 62/2. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 4, 5, 6, 8, 8/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
sorodne pravice - pravice proizvajalcev fonogramov - prireditve razvedrilne narave - prireditev s časovnimi presledki - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum - višina nadomestila - tarifa - razlikovanje med uporabniki - izpodbijanje dejanskega stanja - izvršilni postopek - potrebni stroški - povrnitev stroškov pooblaščenca - DDV - povrnitev stroškov opomina
Če stranka predvaja fonograme brez predhodne prijave in naknadne predložitve sporeda, se uporabi tarifa iz 5. člena Skupnega sporazuma za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena.
Fotografije same po sebi niso primeren dokaz za oceno števila obiskovalcev že zato, ker prikazujejo zgolj trenutno število obiskovalcev v času nastanka posnetka, ne pa tudi celotnega števila obiskovalcev na celotni prireditvi, ki je trajala več ur.
ZOdv člen 1, 1/3, 23, 23/3, 31, 31/1, 31/2, 34a, 34a/1, 34b, 34b/1. Direktiva 98/5/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena člen 3, 3/1, 11, 11/1.
ustanovitev podružnice tuje odvetniške družbe – vpis v imenik tujih odvetnikov
Tako kot je za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji potreben vpis v imenik odvetnikov za domače odvetnike, je potreben vpis v imenik tujih odvetnikov tudi za pravico opravljanja odvetniškega poklica na območju Republike Slovenije za tuje odvetnike. Določba tretjega odstavka 23. člena ZOdv, po kateri je vodenje podružnice lahko zaupano le odvetniku, nujno pomeni, da ima oseba, ki vodi podružnico, predhodno pridobljeno pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji. Tega pa, kot je bilo že obrazloženo, tuj odvetnik pridobi z vpisom v imenik tujih odvetnikov.