CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
VSL00008299
ZGD-1 člen 50, 512, 513. ZPP člen 8. - tarifna številka 26, 26/1.
pravica do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - načelo proste presoje dokazov - odvetniški stroški - določitev nagrade v razponu
Predlagateljica je trditve nasprotnega udeleženca, da ji je zahtevane listine iz točke II. izreka sklepa že izročil in dal tudi informacije iz III. točke izreka sklepa, prerekala v delu, ki se nanašajo na zahtevo, glede katere predloga ni umaknila. Zato se je v konkretnem primeru dokazno breme prevalilo na nasprotno stranko, ki pa mu po oceni sodišča prve stopnje ni zadostila.
Zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca (poslovodja), ki je zavezan dati predlagateljici navedene informacije, kljub vabilu na zaslišanje, na narok 21. 6. 2017 ni pristopil brez opravičljivega razloga. Na podlagi trditev, da je zaposleni M. B. naročil, da izroči predlagateljici listine, ki jih bo zahtevala, pa sodišču prve stopnje nasprotni udeleženec neutemeljeno očita, da bi moralo zavrniti predlog v delu, ki se nanaša na zahtevo po informacijah o poslih družbe, saj pritožnik ni trdil, da je M. B. poznala tudi vsa dejstva, o katerih zahteva predlagateljica v tem postopku informacije od poslovodje.
Res je sicer, da sodišče prve stopnje odločitve, da prizna predlagateljici za sestavo predloga po tarifni številki 26/1 OT 1400 točk (nagrada pa je določena v razponu od 300 do 2000 točk), ni obrazložilo glede na merila iz 3. člena Tarife, prav tako meril ni navedel niti nasprotni udeleženec v stroškovniku (niti v odgovoru na pritožbo ne), vendar pritožbeno sodišče kljub temu ocenjuje, da zaradi tega sklep ni obremenjen z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki je podana, če odločitve sodišča tudi ni mogoče preizkusiti. Ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec po tarifni številki 26/1 OT v istem postopku za sestavo odgovora na predlog priglasil 1.500 točk (100 točk več od predlagateljice), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v približno enakem obsegu kot ga je priznalo sodišče, očitno tudi sam ovrednotil zahtevnost in pomen zadeve glede na posamezna merila iz 3. člena Tarife, zato dodatna obrazložitev odločitve ni bila potrebna, pritožba zoper stroškovno odločitev pa je iz istega razloga neutemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00007996
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b. ZPP člen 155, 155/2. ZOdv člen 20, 20/1.
znamka - predmet varstva - pravice iz znamke - razlikovalni učinek znamke - stroški odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - nagrada za zastopanje na naroku - poravnalni narok - prvi narok za glavno obravnavo
"Prepoznavnosti" ni mogoče utemeljiti s posplošenim sklepanjem o časovnem zaporedju registracije znamke in časom, ko so se odvili dogodki, to je v smislu, da če je bila znamka registrirana pred številnimi dogodki, ki so se odvili kasneje, je bilo to prav zaradi prepoznavnosti znamke tožeče stranke.
Sodišča so vezana na ustavo in zakon (prvi odstavek 125. člena Ustave RS in prvi odstavek 3. člena ZS). V zakonu je predpisana uporaba odvetniške tarife, in sicer v prvem odstavku 20. člena ZOdv, ki določa, da sodišča in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih odvetniško tarifo. Podobno določilo vsebuje drugi odstavek 155. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je z uporabo OT zakonske določbe upoštevalo. Ni pa bilo dolžno upoštevati obvezne razlage UO OZS, saj to ni z zakonom ali z ustavo določeno.
Stranka ni upravičena do ločene nagrade za poravnalni narok, če je temu sledil narok za glavno obravnavo.
stroški postopka - stroški odvetniškega zastopanja - povrnitev stroškov - razlaga odvetniške tarife - nagrada za narok - nagrada za narok v ponovljenem postopku - vrednost spornega predmeta
Glede na dovolj jasno opombo številka 3 ZOdvT, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, drži pritožbeni očitek, da je tožnica nedvomno upravičena do nagrade za narok po tarifni številki 3102 v ponovljenem postopku. Navedena opomba številka 3 v 4. točki namreč določa, da se všteje le nagrada za postopek, ne govori pa o vštevanju nagrade za narok v ponovljenem postopku.
ZOdv člen 7, 7/1, 17, 17/5. - tarifna številka 39. - člen 6, 6/1, 6/4. ZPP člen 151.
potrebni pravdni stroški - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - odvetniški stroški - urnina - odsotnost iz pisarne - trajanje naroka - nagrada za narok
Ker je sodišče odvetniku priznalo nagrado za narok in urnino, ni podlage za dodatno priznavanje zamude časa med čakanjem na naroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00007820
- člen 7, 7/3. ZGD-1 člen 263, 263/1.
stroški pravdnega postopka - zastopanje več strank - nagrada za postopek za zastopanje večih strank - različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - nakup poslovnega deleža - odškodnina - odgovornost poslovodje - odgovornost prodajalca
Vsaka od obeh toženk je bila upravičena zahtevati povrnitev svojih stroškov prvostopenjskega postopka. V tej zadevi zahtevka zoper prvo in drugo toženko namreč nista temeljila niti na istem dejanskem niti na istem pravnem temelju.
odločanje o pravdnih stroških - nagrada odvetnika - prvi narok za glavno obravnavo - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - nagrada za porabljen čas med zastopanjem na narokih
Neutemeljena je pritožba v delu, kjer pritožnica zahteva plačilo za porabljen čas med zastopanjem na narokih. Do povračila tega stroška je odvetnik upravičen le, če narok traja več kot eno uro (prvi odstavek 6. člena OT). Iz podatkov spisa pa izhaja, da niti narok z dne 10. 2. 2017 niti narok z dne 4. 4. 2017 ni trajal več kot eno uro.
Odvetniku, ki se ne odloči za postavitev zahtevka na podlagi presoje, da zaradi pomanjkanja dokazov o relevantnem dejanskem stanju, ki je sporno, nima možnosti za uspeh, ni mogoče očitati neskrbnega zastopanja.
Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni. To je podano v primeru uspešne oprave posla, v primeru neuspešne oprave posla pa, če je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00006432
OZ člen 179. ZOdv člen 17, 17/5. - tarifna številka 39, 39-2, 39-3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odločitev o pravdnih stroških - odvetniški stroški - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - nagrada za sestavo vloge - nagrada za posvet s stranko
Ker gre pri tožnici za zastopanje v okviru brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdvT pravilno priznalo nagrado po 2. in 3. točki tar. št. 39 OT v polovičnem znesku.
ZOdvT tarifna številka 3100, 6002. ZPP člen 205, 208.
pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - pripojitev družbe - prekinitev in nadaljevanje postopka - sprememba na strani tožeče stranke - stroški postopka - nagrada za postopek izvršbe - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Tekom pravdnega postopka je prišlo do pripojitve družbe k sedanjemu tožniku, zato je prvo sodišče postopek s sklepom z dne 23. 3. 2016 pravilno prekinilo z dnem 19. 2. 2016 in v 2. točki predmetnega sklepa odločilo, da se na strani tožnika z dnem 3. 3. 2016 nadaljuje s pravno naslednico. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče spregledalo spremembo na strani tožeče stranke. Tudi v uvodu izpodbijane sodbe je tožečo stranko pravilno označilo in ni sporno, da je tožeča stranka pravna naslednica upnika. Ker je pravno nasledstvo jasno izkazano, je dejstvo, da je prvo sodišče sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, neproblematično. Sodbo je treba brati skupaj s sklepom o izvršbi, zato je ob razumni interpretaciji zaključek, da mora toženec obveznost plačati novemu tožniku, pravilen.
V skladu z ZOdvT se v primeru, ko postopek poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, nagrada za postopek izvršbe všteje v nagrado za postopek (tarifna številka 3100).
stroški postopka - predpravdni odškodninski zahtevek - nagrada za posel - nagrada za postopek - nagrada za narok - vštetje nagrade
Za odškodninski zahtevek pred pravdo pripada tožniku nagrada po tar. št. 2200 Tarife.
Po tretjem odstavku opombe tretjega dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Ker je tožnik v ponovljenem (drugem) sojenju zvišal tožbeni zahtevek, se nagrada za postopek v prvem sojenju všteje v nagrado za postopek v drugem sojenju, kot določa četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife. Ker je bila vrednost spornega predmeta v tretjem (delno znova ponovljenem) sojenju le še 6.885,91 EUR (torej manj kot v prvem ponovljenem sojenju), glede na četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife tožniku ni mogoče priznati nagrade za "tretji" postopek.
Nagrada za (en) narok pripada stranki v (vsakem) ponovljenem postopku, saj v tem primeru vštetje nagrad ni predpisano (14. člen in 19. člen ZOdvT ter določila tretjega dela tarife).
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - paricijski rok - rok za plačilo stroškov - odvetniški stroški - odvetniški kandidat
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrnilo, odločitev pa je tudi že pravnomočna, je odločitev prvega sodišča, da mora pritožnica drugemu tožencu povrniti stroške pravdnega postopka, v skladu z določbo 154. člena ZPP.
izbrisna tožba - izpraznitev prostora - povrnitev pravdnih stroškov - končni uspeh stranke v pravdi - stranska intervencija - pravdni stroški stranskega intervenienta - zastopanje več strank v postopku
Prizna se le nagrada za eno pritožbo, ne pa za vsako pritožbo posebej, ker bi pooblaščenka lahko vložila skupno pritožbo v imenu tožeče stranke in stranske intervenientke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00005200
SPZ člen 9, 217, 217/1, 269. ZTLR člen 55.
priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - dobra vera - pravni naslov za izvrševanje služnosti - stroški postopka - nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Pri pravem posestvovanju, za katerega zadošča 10 letna priposesestvovalna doba, mora biti priposestvovalec v dobri veri, da je služnost že pridobil.
Glede na znano zemljiškoknjižno stanje in dejstvo, da je parcela prešla v zasebno last fizične osebe, bi tožniki morali za pravo priposestvovanje vtoževane pravice izkazati tudi pravni naslov oziroma opravičljivo zmoto, da je ta podan.
ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005744
ZMed člen 9, 9/2, 12. ZPP člen 66, 67, 70, 71, 72, 72/2, 87, 87/4, 286b, 286b/1, 287, 287/2. ZOdv člen 1, 1/3, 16, 16/1, 37, 37/1.
škoda povzročena z objavo v medijih - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje - odgovornost delodajalca - odgovornost izdajatelja - odgovorna oseba - izdajatelj medija - lastnik izdajatelja medija - razvid medijev - pasivna legitimacija - zastopanje - zavrnitev predlaganih dokazov - grajanje procesnih kršitev - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - delegacija pristojnosti - nujna delegacija
Odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje nosita izdajatelj in odgovorni urednik, ki sta vpisana v razvid medijev. Kdo je izdajatelj in kdo odgovorni urednik, je razvidno iz razvida medijev. S tem so tudi določeni subjekti, ki so odgovorni za programsko vsebino medija.
Izdajatelj samostojno oblikuje programsko zasnovo medija in nosi tudi temeljno odgovornost za njeno izvajanje (drugi odstavek 9. člena ZMed). Iz povedanega izhaja, da je izdajatelj tisti, ki nosi odgovornost za programsko vsebino in njeno razširjanje. Lastnik izdajatelja medija in izdajatelj medija sta dve ločeni pravni osebi, izdajatelj samostojno oblikuje programsko zasnovo medija in nosi temeljno odgovornost za njeno izvajanje. Za objavljeno vsebino torej odgovarja izdajatelj medija in ne lastnik izdajatelja medija (tožena stranka) pa čeprav slednji vpliva na izdajatelja medija. Ravno zaradi različnih vplivov na medije je potrebna specialna zakonska ureditev, ki določa, da je izdajatelj medija tisti, ki vedno odgovarja za objavljene vsebine oziroma prispevke.
Če tožnik meni, da obstajajo razlogi za izločitev sodnika (70. člen ZPP) lahko zahteva njegovo izločitev. To mora zahtevati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP). V skladu z določbo 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako postopek lažje opravil, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik ni postavil predloga, v katerem bi uveljavljal razloge iz 67. člena ZPP. Pritožbena navedba, da je tožnik udeležen v večih postopkih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pa sama po sebi ne utemeljuje izločitve oziroma določitve drugega stvarno pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005640
ZZK-1 člen 243. ZD člen 132. OZ člen 41, 41/1, 86, 86/1, 94, 112, 533, 533/1, 557. ZPP člen 155, 208, 208/1. ZOdvT člen 19. ZOdvT tarifna številka 3100.
izbrisna tožba - nična pogodba - darilna pogodba - oblikovanje tožbenega zahtevka - smrt stranke med pravdo - stranka postopka - prehod zapuščine na dediča - odsvojitev premoženja - nerazsodnost - poslovna nesposobnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neveljavnost darilne pogodbe - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - legitimacija strank - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Po smrti toženke gre torej zdaj za spor med njenima dedičema glede veljavnosti spornih dveh pravnih poslov, ki jih je prvotna toženka sklenila pred smrtjo, in s tem za spor o obsegu njene zapuščine. Preoblikovanje tožbenega zahtevka ni bilo potrebno.
Zapuščina preide na njegove dediče v trenutku zapustnikove smrti, vendar v zapuščino sodi le premoženje, ki ga je zapustnik imel v času svoje smrti, ne pa tisto, ki ga je že prej odsvojil.
Odločilni razlog za ničnost darilne pogodbe je namreč takratna nerazsodnost in s tem poslovna nesposobnost darovalke.