odmera pravdnih stroškov - plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - zastopanje več strank v postopku - različen uspeh zoper več toženih strank z istim pooblaščencem - sosporniki - sodna praksa - zmotna uporaba materialnega prava - poročilo stranki
V primeru, ko je več sospornikov zastopal isti pooblaščenec (odvetnik) in zanje opravil ista procesna dejanja, njihov uspeh v postopku pa je različen, je sospornik upravičen le do povrnitve tistega deleža stroškov odvetniškega zastopanja, ki odpade nanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00080705
SZ-1 člen 95. ZPP člen 141, 141/1, 142, 142/1, 142/2, 154, 155, 157, 158, 158/1, 188, 188/2, 188/3. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/2. ZST-1 člen 22, 22/1. ZBPP člen 9. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - vročitev umika - neosebna vročitev - izročitev in izpraznitev nepremičnine - najemna pogodba za določen čas - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - odmera nagrade - nagrada glede na vrednost predmeta
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso ali bi lahko kakorkoli vplivalo na njen obseg (prvi in drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP. Predmetni postopek se vodi zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki ni v lasti toženca in torej ne vpliva na obseg stečajne mase in s tem na procesno sposobnost toženca, posledično pa tek postopka osebnega stečaja tudi ne vpliva na izpodbijano odločitev o stroških.
Zatrjevano slabo premoženjsko, finančno in socialno stanje toženca in njegove družine za odločitev o stroških pravdnega postopka ni pravno pomembno. V pritožbenem postopku toženec tudi ne more doseči predlagane oprostitve plačila stroškov, saj ZPP tega ne omogoča.
Umik tožbe je bil torej podan takoj po izpolnitvi zahtevka (s čimer je toženec konkludentno priznal vtoževano terjatev), pravilo, da je v takem primeru tožnica upravičena do povračila stroškov, pa temelji na potrebnosti vložitve tožbe. Pravilo ima sicer izjemo, in sicer če gre za položaj, ko toženec ni dal povoda za tožbo in zato tožba ni bila potrebna (prim. 157. člen ZPP), za kar v konkretni zadevi ne gre. Toženec je namreč izpraznitvi in izročitvi nepremičnine nasprotoval že pred vložitvijo tožbe, pa tudi v odgovoru na tožbo, zaradi česar je bila sodna intervencija z vidika tožnice in njenih interesov potrebna in upravičena.
Sodišče je prezrlo določbo tretje alineje 2. točke tar. št. 19 OT, ki osnovo za odmero nagrade v sporih iz stanovanjskih razmerij, odpovedi poslovnih prostorov, izpraznitve stanovanjskih in poslovnih prostorov, določa v vrednosti enoletne najemnine ali zakupnine. Prav tako tudi ZST-1 v prvem odstavku 22. člena v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine kot vrednost spornega predmeta za odmero sodne takse določa znesek nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila (najemnine).
priposestvovanje stvarne služnosti - ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje in voženj - dejansko izvrševanje služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - dostop do nepremičnine - prevozna sredstva - tovorno vozilo - dovoljenje - poseg v lastninsko pravico - vstop nove stranke v pravdo - materialno sosporništvo na aktivni strani - subjektivna sprememba tožbe - delna sodba - delna sodba na podlagi pripoznave - separatni stroški - povzročitev nepotrebnih stroškov - stroški prihoda na sodišče - stroški priče
Tožnika sta solastnika gospodujoče nepremičnine, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za t.i. materialno sosporništvo. Za vstop drugega tožnika v pravdo privolitev tožencev ni bila potrebna.
Pridobitelj nepremičnine ostane dobroveren le, če nima razloga o tem, da bi dvomil o pravilnosti podatkov v zemljiški knjigi. Če pa obstajajo jasni zunanji prepoznavni znaki, da dejanska posestna razmerja ne ustrezajo zemljiškoknjižnemu stanju, potem mora skrbni pridobitelj dodatno preveriti možnost obstoja izvenknjižno pridobljenih stvarnih pravic na nepremičnini.
Pri priposestvovanju stvarne pravice gre za zmago dejanskega nad pravnim. Dalj časa dopuščeno trajajoče dejansko stanje v naravi utemeljuje poseg v lastninsko pravico tožencev.
Delno sodbo zaradi delne pripoznave zahtevka sodišče lahko izda, če je to potrebno, ni pa nujno. V konkretnem primeru izdaja takšne sodbe ni imela smisla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00081506
ZPP člen 8, 154, 154/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5. OZ člen 373. Tarifa o odvetniških storitvah (1991) člen 8. ZOR člen 71, 71/2. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1, 42. ZSOS člen 7. ZPraP člen 15, 15/2.
plačilo nagrade in stroškov odvetnika - obračunavanje odvetniških storitev - izračun nagrade odvetnika - upoštevanje obresti - denacionalizacijski postopek - zahtevek za denacionalizacijo - zastopanje v denacionalizacijskem postopku - denacionalizirano premoženje - vračilo denacionaliziranega premoženja v naravi - odškodnina v obveznicah - pisni dogovor - naknadni ustni dogovor - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - nedopustna pritožbena novota - način plačila
Tožeča stranka, ki je Pogodbo o nagradi sklenila v času veljavnosti Zakona o denacionalizaciji in Zakona o slovenskem odškodninskem skladu, bi nezmožnost vračila v naravi morala predvideti (glede na dejstvo, da je v eni izmed nepremičnin tudi muzej, pa morebiti celo pričakovati). Zavedati bi se morala tudi režima plačevanja odškodnine v obveznicah SOS in vštevanje obresti pri izračunu nagrade izrecno določiti že v sami Pogodbi o nagradi. Podobno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sklepu VSRS III Ips 25/2014. Za vštevanje obresti bi torej bil potreben izrecen dogovor pogodbenih strank, ki bi moral biti sklenjen v pisni obliki (8. člen Tarife o odvetniških storitvah).
spor zaradi motenja posesti - stroški pravdnega postopka - zavrženje dela tožbe - ugotovitveni del tožbenega zahtevka - predložitev dokazil - zemljiškoknjižni izpisek - nagrada za sestavo vloge - vložitev pripravljalne vloge - nagrada za pripravljalno vlogo - dovoljeno število pripravljalnih vlog
Zavrženje ugotovitvenega dela motenjske tožbe predstavlja neznatni del, s katerim niso nastali dodatni stroški postopka.
Nagrada za predložitev zemljiškoknjižnih izpiskov bi se na podlagi tarifne številke 43/5 OT priznala le, če bi šlo za samostojno storitev. V konkretnem primeru pa so bili podatki o nepremičninah pridobljeni v okviru sestave tožbe.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00079710
ZPP člen 155, 155/1, 163, 163/4. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - poseben sklep o višini stroškov - povrnitev pravdnih stroškov tožniku - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - povrnitev stroškov izvedenca - drugi stroški postopka - konkretizacija priglašenih stroškov - potrebnost stroškov - predlog za revizijo - vložitev revizije - plačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse - stroški tožene stranke - redna brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Sodišče prve stopnje je napačno obračunalo stroške postopka, kot da bi bile vse storitve opravljene v okviru brezplačne pravne pomoči. Zato jih je sodišče druge stopnje izračunalo ponovno.
Nagrada za predlog za revizijo je bila pravilno priznana, nagrada za revizijo pa v stroškovniku ni bila priglašena. Zato ne drži, da sodišče prve stopnje o stroških za revizijo ni odločilo.
Plačilo sodne takse je potreben strošek za pravdo, ni pa potreben strošek pošiljanje potrdila o plačilu (brez poziva s strani sodišča).
ZPP člen 212. Odvetniška tarifa (1995) člen 1, 1/1, 2, 2/2, 12, 12/2.
gospodarski spor - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - trditveno in dokazno breme - stroški v breme stranke - stroški v breme nasprotne stranke
Ni dovolj, da stranka, ki opravlja gospodarsko dejavnost, navede samo odstotek DDV in zahteva povračilo odvetniških stroškov z vključenim DDV. Da bi s svojim zahtevkom za povračilo stroška DDV v breme svoje pravdne nasprotnice lahko uspela, mora - po isti logiki kot v zadevi II Ips 1075/2007, vendar z ozirom na to, da gre tukaj za negativno dejstvo - trditi vsaj še, da sama nima pravice do odbitka tega DDV. Trditi torej mora, da je ali davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, ali pa da je davčni zavezanec, ki je sicer identificiran za namene DDV, vendar ne izpolnjuje pogojev za odbitek DDV od te transakcije.
ZOdv člen 19, 42. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. Odvetniška tarifa (2015) člen 19.
stroški postopka - stroški pravdnega postopka - nagrada za zastopanje na naroku - pripravljalni narok - obvezna razlaga odvetniške tarife - odvetniška zbornica - nevezanost sodišča
Kot izhaja iz poenotene sodne prakse, posebnega določila o ločenem vrednotenju pripravljalnega naroka in glavne obravnave, ki se izvede neposredno po zaključku pripravljalnega naroka, Odvetniška tarifa ne vsebuje.
Sodišče ni dolžno upoštevati razlage Odvetniške tarife, kot jo je zavzela Odvetniška zbornica. Za sodišče bi bila zavezujoča, če bi bila takšna razlaga objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in bi k njeni vsebini podal soglasje minister za pravosodje.
ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2. Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife (2022) člen 1, 7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 43.
stroški pravdnega postopka - odvetniška tarifa - potrebni stroški za odvetnika - povrnitev potrebnih stroškov - odmera odvetniških stroškov - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Razlaga, zakaj se stroški dveh pripravljalnih vlog priznajo kot potrebni, in zakaj se prizna končno poročilo stranki.
Sodišče bi moralo pri odločanju o odmeri odvetniških stroškov uporabiti staro različico OT. Vsi priznani odvetniški stroški pred sodiščem prve stopnje so namreč nastali še pred uveljavitvijo Sprememb in dopolnitev OT (Uradni list RS, št. 70/22 z dne 20. 5. 2022). Vendar pa navedeno ni v ničemer vplivalo na pravilnost odmere odvetniških stroškov, saj so se za odločitev v tej zadevi relevantna določila OT le preštevilčila.
dogovor o plačilu odvetniških storitev - ustni dogovor - konvalidacija ustne pogodbe - gospodarski spor majhne vrednosti
Ker je bilo materialno pravo v tem postopku pravilno uporabljeno (kot je pojasnjeno v predhodni obrazložitvi te sodbe), dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pa, ob dejstvu, da gre za spor majhne vrednosti, ne morejo biti predmet pritožbenega izpodbijanja.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3.
odločitev o stroških postopka - odmera pravdnih stroškov - stroški za zastopanje - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka uporabiti splošno pravilo iz drugega odstavka 12. člena OT, ki jasno določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri vseh priznanih postavkah/storitvah, ki so bile opravljene pred 6. 4. 2019, upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 2000 točk, pri postavkah/storitvah, ki so bile opravljene po 6. 4. 2019, pa izhodiščno osnovo 1800 točk, dobljeno število točk pa je treba glede na zakonsko določbo drugega odstavka 12. člena OT pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - zavrženje tožbe - pomanjkanje pravnega interesa - stroški pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - odmera potrebnih stroškov - presoja uspeha v pravdnem postopku - končen uspeh - povrnitev pravdnih stroškov - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Pri odločanju o stroških po drugem odstavku 154. člena ZPP ni nujno odločilen le matematični uspeh v postopku, temveč zakon kot dodatno merilo upošteva vse okoliščine primera. To sodišču omogoča, da sprejeme odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo le rezultat matematične operacije, ampak razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
Če bi v tej pravdni zadevi določilo drugega odstavka 154. člena ZPP razlagali na način, da bi upoštevali le goli matematični izračun uspeha obeh strank v postopku, bi takšna odločitev zanemarila nadnacionalna pravna izhodišča (pomen odvračalnega učinka, stroški postopka ne smejo odvrniti potrošnika od obrambe pred zahtevki banke). Obenem bi se takšno postopanje upiralo tudi temeljnemu načelu pravičnosti, v okviru katerega ni mogoče prezreti, da je potrebo po postopku v končni posledici povzročila tožena stranka.
ZDOdv člen 36. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 42. ZPP člen 19.
odmera odvetniških stroškov - stroški predhodnega postopka - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - postopek sklepanja sporazuma s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov rs - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - analogna uporaba pravil - po krivdi ali naključju nastali stroški postopka - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti predmeta postopka - soglasje strank - osnova za odmero stroškov
36. člen ZDOdv določa: "Vsaka stranka nosi svoje stroške predhodnega postopka ter stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo." Toženka utemeljeno navaja, da po analogni uporabi tega člena, ni odločilna okoliščina, da je tožnica predlagala mirno rešitev spora pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, s tem, da predhodnega postopka pri Državnem odvetništvu ni predlagala. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno priznalo tožnici stroške predpravdnega postopka, s tem, da v konkretnem primeru toženka ni eden izmed subjektov iz 42. tarifne številke Odvetniške tarife.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00077511
ZZK-1 člen 19. SPZ člen 99, 217, 217/2. ZKN člen 45. ZPP člen 2, 2/1, 154, 154/3, 155, 165, 165/1, 313, 313/2, 339, 339/2. ZLNDL člen 5. OZ člen 299, 378. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-4, 22, 22-1. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/1, 11, 11/3.
prepoved vznemirjanja lastnika - služnost - izvrševanje stvarne služnosti - opis poteka služnostne poti - opis prostorskih meja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice - stroški pravdnega postopka - stroški pritožbenega postopka
Z opisom "obstoječa makedamska pot", navedbo širine, dolžine in opredelitvijo, po katerem delu služeče nepremičnine poteka, ter skico izvedenca, ki je sestavni del izpodbijane sodbe, je služnost hoje in vožnje z vsemi vozili dovolj natančno in jasno opredeljena, da ni dvoma o njeni vsebini in prostorskih mejah.
začasna odredba - pravno sredstvo - ugovor kot pravno sredstvo - stroški ugovora - taksna tarifa - odvetniški stroški
Upnik nima prav, da je v tem postopku treba upoštevati določbo tar. št. 31/3 OT, po kateri se ugovor zoper predlog za začasno odredbo (stroške katerega je upnik dolžan povrniti dolžniku) ovrednoti zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT, kar pa predstavlja 1500 točk in ne 3000 točk. Sodišče prve stopnje je glede na vrednost spornega predmeta 546.461,16 EUR storitev pravilno ovrednotilo po tar. št. 19 OT, in sicer s 3000 odvetniškimi točkami (upnik temu ne nasprotuje oziroma to okoliščino izrecno priznava). Ker gre za ugovor kot pravno sredstvo, pa od teh 3000 točk pravilno tudi ni prisodilo samo 50 % (kot to določa tar. št. 31/3 OT), ampak je odmerjeno število točk dolžniku prisodilo v celoti, tj. 100 %. Sodišče prve stopnje se je pri tem sicer res zmotno sklicevalo na tar. št. 31/3 OT, vendar to nima pomena, kot mu ga pripisuje upnik. Sklicevalo se je na napačno tar. št. OT, ampak je odločilo pravilno. Po tar. št. 31/7 OT iz X. poglavja Posebnega dela OT, ki jo je po presoji pritožbenega sodišča treba uporabiti v konkretnem primeru, se namreč odvetnikova storitev odmeri po tar. št. 19 OT in ne zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT.
povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o stroških postopka - odločitev o stroških postopka v sodbi - odločitev po temelju - vsebina obrazložitve sodbe - poseben sklep o višini stroškov - načelo uspeha v postopku - načelo potrebnosti - kriterij potrebnosti stroškov - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - potni stroški odvetnika - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - pravica do svobodne izbire odvetnika - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - nagrada za delo odvetnika
Sodna praksa priznava tudi stroške, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja, razen če sodišče ugotovi, da je bila izbira nerazumna ali da gre za zlorabo.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00076818
ZPND člen 22a, 22a/8, 22b, 22b/2, 22d. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27-5, 27-7. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3, 13, 13/1. ZBPP člen 46, 46/3.
nasprotni stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč - nasilje v družini - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - odločanje o stroških postopka - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Predlagateljičina mati je bila ob podoživljanju dogodkov pri zaslišanju vidno prizadeta. Ob pričanju je jokala, kar je očitno predstavljalo oviro za potek postopka. Pri tem je življenjsko logično, da je prizadeto podoživljala dogodke, v katerih je prišlo do nasilja nad njeno hčerko. V takšnih položajih je tudi starša mogoče šteti za (posredno) žrtev nasilja nad otrokom. Tudi zanj velja, da se je treba izogniti njegovi sekundarni viktimizaciji v sodnem postopku. Sodnica se je z namenom spoštljivega in uvidevnega obravnavanja priče pravilno odzvala, ko je odvetnico nasprotnega udeleženca pozvala, da naj navede vprašanja, za katera že ve, da jih bo postavila omenjeni priči (17. stran zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 15. 3. 2024). Ta vprašanja je nato sodnica na dostojen in uvideven način posredovala priči.
odločitev o pravdnih stroških - stroški po temelju - kriterij uspeha v pravdi - delni uspeh v pravdi - ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in višini - okoliščine konkretnega primera - stroški nastali po krivdi stranke - pripravljalni narok - prvi narok za glavno obravnavo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo celoten uspeh pravdnih strank v postopku (tožničin 37 %, toženkin 63 %), ki se ugotovi s primerjavo celotnega prisojenega zneska iz zahtevanega zneska. Procentualni izračun je preverljiv, saj sta višini prisojenega in vtoževanega zahtevka znani.
Ob upoštevanju vseh okoliščin primera sodišče lahko oceni uspeh stranke v postopku tudi na način, da posebej ovrednoti njen uspeh glede temelja in višine zahtevka ter nato izračuna aritmetično sredino obeh ocen. Sodna praksa pri odločanju o stroških pri delnem uspehu v pravdi po načelu drugega odstavka 154. člena ZPP včasih dopušča tovrstno ponderiranje uspeha, predvsem pri odškodninskih zahtevkih, kjer je ugotavljanju temelja namenjen pomemben del dokaznega postopka in pomemben del stroškov; nikakor pa to ni avtomatizem.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. ZDDV-1 člen 3, 14, 15, 16, 17.
sklep o pravdnih stroških - nagrada in stroški odvetnika - nagrada za pripravljalno vlogo - nepotrebni stroški - kilometrina - stroški kilometrine - potni stroški odvetnika - odvetnik kot davčni zavezanec - obračun DDV - neenotna sodna praksa
Sodna praksa glede obračunavanja DDV od kilometrine pooblaščenca, ki je odvetnik, ni enotna, vendar je pritožbeno sodišče pri odločanju sledilo večinski sodni praksi, da se DDV od kilometrine ne obračunava.
poseben sklep o stroških postopka - predpravdni stroški - nagrada za predpravdni postopek - opomin pred tožbo - odmera potrebnih stroškov
Bistveno merilo pri presoji upravičenosti do priznanja predpravdnih stroškov je, da so odvetniški stroški (zahtevka ali druge obrazložene vloge), ki so nastali pred pravdo, upoštevni le, če se je vodil poseben predpravdni postopek (zgolj sestava zahtevka prisoje stroškov ne opravičuje). Tožnik zgolj s predložitvijo zahteve za ureditev zadeve ni dokazal, da se je med strankama vodil kak predpravdni postopek.
Za obrazložen opomin pred tožbo pa tožniku pripada nagrada (kar potrjuje tudi sodna praksa).