ZBPP člen 9. ZPP člen 154, 154/3, 155, 155/1, 158, 158/1, 161, 161/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43.
stroški pravdnega postopka - nagrada za odvetniške storitve - umik tožbe - odgovor na tožbo - naknadno sosporništvo na aktivni strani - primarni in podredni tožbeni zahtevek - denarni zahtevek - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - utemeljenost tožbenega zahtevka - sprememba odločitve o pravdnih stroških - sorazmerno majhen uspeh
Pritožnica utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki ji je naložilo povrnitev celotnih stroškov odgovora na tožbo. Del stroškov namreč odpade na denarni del zahtevka, ki je bil ves čas vložen tudi v korist druge tožnice, o njegovi utemeljenosti pa bo odločeno v nadaljevanju postopka. Glede na delež denarnega dela zahtevka v celotni vrednosti spornega predmeta (približno 4,6 %) in glede na to, da je bil denarni del zahtevka vložen v korist obeh tožnic in torej na vsako odpade polovica zahtevka, je prva tožnica dolžna nositi (le) 97,70 % stroškov odgovora na tožbo.
stroški potrebni za pravdo - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - obrazloženost odmere stroškov - odmera stroškov na stroškovniku - vpogled v sodni spis - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - stroški za pregled listin - stroški za sestavo vloge - predpravdni stroški
ZPP člen 151, 151/1, 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - potrebni stroški - različna sodna praksa - mirna rešitev spora - odmera odvetniških stroškov - sprememba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa glede priznavanja stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ni enotna.
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prevladujoče sodne prakse, da je stranka upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka, če je ta obrazložen in se nanaša na postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah. Skladno s prvim odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na zavarovalnico naslovljen predpravdni zahtevek strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo (155. člen ZPP). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je potreben le strošek obveznega predhodnega postopka, ki predstavlja nujni formalni predpogoj za začetek postopka. Zakon tega ne določa. Tudi strošek poskusa mirne rešitve spora z eno od oblik mirnega reševanja spora, med katere je šteti tudi uveljavljanje predpravdnega odškodninskega zahtevka (v izogib nepotrebnemu sporu pred sodiščem), je strošek, ki nastane v zvezi s postopkom.
Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri omenjenih storitvah, ki sta bili opravljeni pred 6. 4. 2019 (ko je prišlo do spremembe vrednosti odvetniške tarife z 0,459 na 0,60 EUR), upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 500 točk ob vrednosti spornega zahtevka v prvem odškodninskem zahtevku pred pravdo (14.000 EUR), in 800 točk ob vrednosti zahtevka v drugem odškodninskem zahtevku pred pravdo (32.000 EUR).
stroški postopka - nepravdni postopek - predlog za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev - skupni zastopnik - sodni preizkus denarne odpravnine - manjšinski delničar - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spora
Postopek za sodni preizkus denarne odpravnine po drugem odstavku 388. člena ZGD-1 v okoliščinah konkretnega primera, ko se je postopek pričel pred spremembo OT (Uradni list RS št. 70/2022), predlagatelj v predlogu ni navedel zneska zahtevane razlike med primerno denarno odpravnino in na skupščini sprejete odpravnine, vrednost spora ni navedena, niti je ni določilo sodišče, saj to ni bilo potrebno - ne za ugotovitev pristojnosti, ne za odmero sodne takse in v času vložitve predloga tudi ne za odmero nagrade in stroškov glede na v času vložitve predloga veljavno OT, predstavlja neocenljivo zadevo.
V okoliščinah konkretnega primera merilom iz 3. člena OT ustreza osnova 1.000 točk. Res gre za strokovno zahteven postopek sodnega preizkusa denarne odpravnine, za katerega se zahteva specialistično znanje s področja prava družb, vendar obseg opravljenih storitev skupne zastopnice in zanje potreben čas ni bil nadpovprečen za tovrstne postopke, niti ni bilo potrebno strokovno znanje s področja drugih strok, znanje tujih pravnih virov in ne uporaba tujega jezika. Postopek se je končal s sklenitvijo sodne poravnave, mnenje poravnalnega odbora ali sodnega izvedenca ni bilo pridobljeno.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - nagrada za sestavo vloge - nagrada za zastopanje - zastopanje na naroku - pripravljalni narok - stvarna služnost - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških postopka na podlagi tožnikovega stroškovnika. Tožnik je v nasprotju z Odvetniško tarifo v stroškovniku priglasil odvetniške storitve, kar so toženci utemeljeno izpodbijali in s pritožbo uspeli, zato so na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 156. člena ZPP upravičeni do povrnitve stroškov pritožbenega postopka.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00082360
ZOdv člen 17, 17/5. ZOdv-G člen 2, 3. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 158, 158/1, 325, 325/1, 332.
stroški postopka - dopolnilni sklep o stroških - odmera odvetniških stroškov - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje stranke v postopku - znižanje plačila postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - sprememba določbe zakona
Čeprav je drugi toženec odgovor na tožbo vložil pred uveljavitvijo novele ZOdv-G, ko je še veljala zakonska določba o znižanju plačila v primeru zastopanja na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, je z vidika odmere stroškov postopka bistven trenutek, ko je sodišče o njih odločilo. Kot izhaja iz obširne sodne prakse, šele takrat nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - priznani stroški postopka - obrazložitev razlogov - odvetniška tarifa - nagrada za posvet s stranko - stroški ogleda - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za sestavo vloge - nagrada za poročilo stranki
Iz tarifne številke 21/4 OT, na katero se sklicujeta pritožnika, izhaja, da je odvetnik upravičen do nagrade za zastopanje na naroku za glavno obravnavo izven zgradbe sodišča, na ogledu ali pri delu izvedenca takrat, ko ga med postopkom razpiše in opravi sodišče prve stopnje. Tedaj se šteje ogled za samostojno storitev, ne pa, ko je opravljen, kot v konkretnem primeru, z namenom priprave in sestave prve vloge v postopku.
Utemeljeno pa toženca izpodbijata odločitev sodišča prve stopnje o nepotrebnosti stroška končnega poročila stranki. Odvetnik mora stranko o izidu postopka obvestiti, prav tako pri končnem poročilu ne gre za storitev, ki bi bila zajeta v drugih tarifnih številkah oziroma storitvah. Stroški končnega poročila so za postopek potrebni.
odmera pravdnih stroškov - plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - zastopanje več strank v postopku - različen uspeh zoper več toženih strank z istim pooblaščencem - sosporniki - sodna praksa - zmotna uporaba materialnega prava - poročilo stranki
V primeru, ko je več sospornikov zastopal isti pooblaščenec (odvetnik) in zanje opravil ista procesna dejanja, njihov uspeh v postopku pa je različen, je sospornik upravičen le do povrnitve tistega deleža stroškov odvetniškega zastopanja, ki odpade nanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00080705
SZ-1 člen 95. ZPP člen 141, 141/1, 142, 142/1, 142/2, 154, 155, 157, 158, 158/1, 188, 188/2, 188/3. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/2. ZST-1 člen 22, 22/1. ZBPP člen 9. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - vročitev umika - neosebna vročitev - izročitev in izpraznitev nepremičnine - najemna pogodba za določen čas - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - odmera nagrade - nagrada glede na vrednost predmeta
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso ali bi lahko kakorkoli vplivalo na njen obseg (prvi in drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP. Predmetni postopek se vodi zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki ni v lasti toženca in torej ne vpliva na obseg stečajne mase in s tem na procesno sposobnost toženca, posledično pa tek postopka osebnega stečaja tudi ne vpliva na izpodbijano odločitev o stroških.
Zatrjevano slabo premoženjsko, finančno in socialno stanje toženca in njegove družine za odločitev o stroških pravdnega postopka ni pravno pomembno. V pritožbenem postopku toženec tudi ne more doseči predlagane oprostitve plačila stroškov, saj ZPP tega ne omogoča.
Umik tožbe je bil torej podan takoj po izpolnitvi zahtevka (s čimer je toženec konkludentno priznal vtoževano terjatev), pravilo, da je v takem primeru tožnica upravičena do povračila stroškov, pa temelji na potrebnosti vložitve tožbe. Pravilo ima sicer izjemo, in sicer če gre za položaj, ko toženec ni dal povoda za tožbo in zato tožba ni bila potrebna (prim. 157. člen ZPP), za kar v konkretni zadevi ne gre. Toženec je namreč izpraznitvi in izročitvi nepremičnine nasprotoval že pred vložitvijo tožbe, pa tudi v odgovoru na tožbo, zaradi česar je bila sodna intervencija z vidika tožnice in njenih interesov potrebna in upravičena.
Sodišče je prezrlo določbo tretje alineje 2. točke tar. št. 19 OT, ki osnovo za odmero nagrade v sporih iz stanovanjskih razmerij, odpovedi poslovnih prostorov, izpraznitve stanovanjskih in poslovnih prostorov, določa v vrednosti enoletne najemnine ali zakupnine. Prav tako tudi ZST-1 v prvem odstavku 22. člena v sporih za izpraznitev in izročitev nepremičnine kot vrednost spornega predmeta za odmero sodne takse določa znesek nadomestila, ki ga je treba plačati za sporni čas, pri čemer vrednost spornega predmeta ne sme presegati enoletnega nadomestila (najemnine).
priposestvovanje stvarne služnosti - ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje in voženj - dejansko izvrševanje služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - dobrovernost - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - dostop do nepremičnine - prevozna sredstva - tovorno vozilo - dovoljenje - poseg v lastninsko pravico - vstop nove stranke v pravdo - materialno sosporništvo na aktivni strani - subjektivna sprememba tožbe - delna sodba - delna sodba na podlagi pripoznave - separatni stroški - povzročitev nepotrebnih stroškov - stroški prihoda na sodišče - stroški priče
Tožnika sta solastnika gospodujoče nepremičnine, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za t.i. materialno sosporništvo. Za vstop drugega tožnika v pravdo privolitev tožencev ni bila potrebna.
Pridobitelj nepremičnine ostane dobroveren le, če nima razloga o tem, da bi dvomil o pravilnosti podatkov v zemljiški knjigi. Če pa obstajajo jasni zunanji prepoznavni znaki, da dejanska posestna razmerja ne ustrezajo zemljiškoknjižnemu stanju, potem mora skrbni pridobitelj dodatno preveriti možnost obstoja izvenknjižno pridobljenih stvarnih pravic na nepremičnini.
Pri priposestvovanju stvarne pravice gre za zmago dejanskega nad pravnim. Dalj časa dopuščeno trajajoče dejansko stanje v naravi utemeljuje poseg v lastninsko pravico tožencev.
Delno sodbo zaradi delne pripoznave zahtevka sodišče lahko izda, če je to potrebno, ni pa nujno. V konkretnem primeru izdaja takšne sodbe ni imela smisla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00081506
ZPP člen 8, 154, 154/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5. OZ člen 373. Tarifa o odvetniških storitvah (1991) člen 8. ZOR člen 71, 71/2. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1, 42. ZSOS člen 7. ZPraP člen 15, 15/2.
plačilo nagrade in stroškov odvetnika - obračunavanje odvetniških storitev - izračun nagrade odvetnika - upoštevanje obresti - denacionalizacijski postopek - zahtevek za denacionalizacijo - zastopanje v denacionalizacijskem postopku - denacionalizirano premoženje - vračilo denacionaliziranega premoženja v naravi - odškodnina v obveznicah - pisni dogovor - naknadni ustni dogovor - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - nedopustna pritožbena novota - način plačila
Tožeča stranka, ki je Pogodbo o nagradi sklenila v času veljavnosti Zakona o denacionalizaciji in Zakona o slovenskem odškodninskem skladu, bi nezmožnost vračila v naravi morala predvideti (glede na dejstvo, da je v eni izmed nepremičnin tudi muzej, pa morebiti celo pričakovati). Zavedati bi se morala tudi režima plačevanja odškodnine v obveznicah SOS in vštevanje obresti pri izračunu nagrade izrecno določiti že v sami Pogodbi o nagradi. Podobno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sklepu VSRS III Ips 25/2014. Za vštevanje obresti bi torej bil potreben izrecen dogovor pogodbenih strank, ki bi moral biti sklenjen v pisni obliki (8. člen Tarife o odvetniških storitvah).
spor zaradi motenja posesti - stroški pravdnega postopka - zavrženje dela tožbe - ugotovitveni del tožbenega zahtevka - predložitev dokazil - zemljiškoknjižni izpisek - nagrada za sestavo vloge - vložitev pripravljalne vloge - nagrada za pripravljalno vlogo - dovoljeno število pripravljalnih vlog
Zavrženje ugotovitvenega dela motenjske tožbe predstavlja neznatni del, s katerim niso nastali dodatni stroški postopka.
Nagrada za predložitev zemljiškoknjižnih izpiskov bi se na podlagi tarifne številke 43/5 OT priznala le, če bi šlo za samostojno storitev. V konkretnem primeru pa so bili podatki o nepremičninah pridobljeni v okviru sestave tožbe.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00079710
ZPP člen 155, 155/1, 163, 163/4. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - poseben sklep o višini stroškov - povrnitev pravdnih stroškov tožniku - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - povrnitev stroškov izvedenca - drugi stroški postopka - konkretizacija priglašenih stroškov - potrebnost stroškov - predlog za revizijo - vložitev revizije - plačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse - stroški tožene stranke - redna brezplačna pravna pomoč - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika
Sodišče prve stopnje je napačno obračunalo stroške postopka, kot da bi bile vse storitve opravljene v okviru brezplačne pravne pomoči. Zato jih je sodišče druge stopnje izračunalo ponovno.
Nagrada za predlog za revizijo je bila pravilno priznana, nagrada za revizijo pa v stroškovniku ni bila priglašena. Zato ne drži, da sodišče prve stopnje o stroških za revizijo ni odločilo.
Plačilo sodne takse je potreben strošek za pravdo, ni pa potreben strošek pošiljanje potrdila o plačilu (brez poziva s strani sodišča).
ZPP člen 212. Odvetniška tarifa (1995) člen 1, 1/1, 2, 2/2, 12, 12/2.
gospodarski spor - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - trditveno in dokazno breme - stroški v breme stranke - stroški v breme nasprotne stranke
Ni dovolj, da stranka, ki opravlja gospodarsko dejavnost, navede samo odstotek DDV in zahteva povračilo odvetniških stroškov z vključenim DDV. Da bi s svojim zahtevkom za povračilo stroška DDV v breme svoje pravdne nasprotnice lahko uspela, mora - po isti logiki kot v zadevi II Ips 1075/2007, vendar z ozirom na to, da gre tukaj za negativno dejstvo - trditi vsaj še, da sama nima pravice do odbitka tega DDV. Trditi torej mora, da je ali davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, ali pa da je davčni zavezanec, ki je sicer identificiran za namene DDV, vendar ne izpolnjuje pogojev za odbitek DDV od te transakcije.
ZOdv člen 19, 42. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. Odvetniška tarifa (2015) člen 19.
stroški postopka - stroški pravdnega postopka - nagrada za zastopanje na naroku - pripravljalni narok - obvezna razlaga odvetniške tarife - odvetniška zbornica - nevezanost sodišča
Kot izhaja iz poenotene sodne prakse, posebnega določila o ločenem vrednotenju pripravljalnega naroka in glavne obravnave, ki se izvede neposredno po zaključku pripravljalnega naroka, Odvetniška tarifa ne vsebuje.
Sodišče ni dolžno upoštevati razlage Odvetniške tarife, kot jo je zavzela Odvetniška zbornica. Za sodišče bi bila zavezujoča, če bi bila takšna razlaga objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in bi k njeni vsebini podal soglasje minister za pravosodje.
ZPP člen 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2. Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife (2022) člen 1, 7. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 43.
stroški pravdnega postopka - odvetniška tarifa - potrebni stroški za odvetnika - povrnitev potrebnih stroškov - odmera odvetniških stroškov - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Razlaga, zakaj se stroški dveh pripravljalnih vlog priznajo kot potrebni, in zakaj se prizna končno poročilo stranki.
Sodišče bi moralo pri odločanju o odmeri odvetniških stroškov uporabiti staro različico OT. Vsi priznani odvetniški stroški pred sodiščem prve stopnje so namreč nastali še pred uveljavitvijo Sprememb in dopolnitev OT (Uradni list RS, št. 70/22 z dne 20. 5. 2022). Vendar pa navedeno ni v ničemer vplivalo na pravilnost odmere odvetniških stroškov, saj so se za odločitev v tej zadevi relevantna določila OT le preštevilčila.
dogovor o plačilu odvetniških storitev - ustni dogovor - konvalidacija ustne pogodbe - gospodarski spor majhne vrednosti
Ker je bilo materialno pravo v tem postopku pravilno uporabljeno (kot je pojasnjeno v predhodni obrazložitvi te sodbe), dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pa, ob dejstvu, da gre za spor majhne vrednosti, ne morejo biti predmet pritožbenega izpodbijanja.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3.
odločitev o stroških postopka - odmera pravdnih stroškov - stroški za zastopanje - odvetniška tarifa - vrednost točke - sprememba vrednosti točke
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka uporabiti splošno pravilo iz drugega odstavka 12. člena OT, ki jasno določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri vseh priznanih postavkah/storitvah, ki so bile opravljene pred 6. 4. 2019, upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 2000 točk, pri postavkah/storitvah, ki so bile opravljene po 6. 4. 2019, pa izhodiščno osnovo 1800 točk, dobljeno število točk pa je treba glede na zakonsko določbo drugega odstavka 12. člena OT pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - zavrženje tožbe - pomanjkanje pravnega interesa - stroški pravdnega postopka - potrebni pravdni stroški - odmera potrebnih stroškov - presoja uspeha v pravdnem postopku - končen uspeh - povrnitev pravdnih stroškov - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Pri odločanju o stroških po drugem odstavku 154. člena ZPP ni nujno odločilen le matematični uspeh v postopku, temveč zakon kot dodatno merilo upošteva vse okoliščine primera. To sodišču omogoča, da sprejeme odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo le rezultat matematične operacije, ampak razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
Če bi v tej pravdni zadevi določilo drugega odstavka 154. člena ZPP razlagali na način, da bi upoštevali le goli matematični izračun uspeha obeh strank v postopku, bi takšna odločitev zanemarila nadnacionalna pravna izhodišča (pomen odvračalnega učinka, stroški postopka ne smejo odvrniti potrošnika od obrambe pred zahtevki banke). Obenem bi se takšno postopanje upiralo tudi temeljnemu načelu pravičnosti, v okviru katerega ni mogoče prezreti, da je potrebo po postopku v končni posledici povzročila tožena stranka.