CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00021824
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 37. ZOdvT tarifna številka 1200.
odmera stroškov v nepravdnem postopku - umik predloga za določitev nujne poti - izpolnitev zahtevka - stvarna služnost hoje in vožnje - nagrada za postopek in narok - zastopanje več strank v postopku - priglasitev stroškov
Predlagatelj se je odločil, da si bo dostop do svoje nepremičnine po obstoječi poti poizkušal zagotoviti na dva načina: v pravdnem postopku (v katerem je zahteval ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili ter izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) z vložitvijo izrednega pravnega sredstva in v nepravdnem postopku z vložitvijo predloga za določitev nujne poti. Čeprav je predlagatelj s sprožitvijo obeh postopkov zasledoval isti interes, pa se je v njiju odločalo o različnih pravicah. Pozitivna odločitev o obstoju stvarne služnosti zato ne pomeni izpolnitve predloga za določitev nujne poti, ima pa za posledico izgubo pravnega interesa za nadaljnje vodenje nepravdnega postopka. Breme te izgube nosi predlagatelj sam in ga ne more prevaliti na nasprotne udeležence.
Ker umik predloga tako ni posledica njegove izpolnitve, temveč izgube pravnega interesa za sodno določitev nujne poti, mora predlagatelj nasprotnim udeležencem povrniti potrebne stroške nepravdnega postopka, hkrati pa svoje stroške postopka nosi sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019109
ZPP člen 14, 216. OZ člen 131, 179. ZOdvT člen 20.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - stroški postopka - določitev vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - določitev vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi - prosti preudarek - višina škode
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče po 14. členu ZPP vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Sodišče prve stopnje bi moralo do združitve tožbe in nasprotne tožbe stroške odmeriti ločeno po vrednosti spornega predmeta za tožbo in po vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo, po združitvi pa od seštevka vrednosti obeh.
stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - neizpolnitev - potrebnost stroškov - potni stroški odvetnika - izključna pristojnost - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - pravica do svobodne izbire odvetnika - kraj bivanja
Za odločitev o stroških postopka je zaradi umika tožbe nepomembno, kakšen razlog je tožeča stranka imela za umik tožbe. Le če bi tožeča stranka tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, bi bila upravičena do povrnitve stroškov.
Ker o zadevi ni bilo in ne bo meritorno odločeno, ni mogoče reči, da so bili določeni stroški nepotrebni.
Sodišče je pravilno priznalo tudi potne stroške pooblaščenk tožene stranke. V postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora odloča le Okrožno sodišče v Ljubljani. Toženca imata stalno prebivališče v Kopru, za zastopanje v tej pravdi pa sta pooblastila odvetnici iz Portoroža in Kopra, torej iz kraja svojega stalnega prebivališča oziroma kraja v njegovi bližini. Stranka ima pravico do proste izbire odvetnika, še posebej pa to velja v primeru, ko je stranka izbrala odvetnika iz kraja svojega prebivališča, zakonodajalec pa se je odločil, da bo za odločanje v sporih za odvzem premoženja nezakonitega izvora pristojno le eno sodišče, to je sodišče v Ljubljani. Ni stranka tista, ki je zaradi določitve pristojnosti sodišča v Ljubljani dolžna pooblastiti za zastopanje ravno odvetnika iz Ljubljane. Upravičena je, da si izbere odvetnika iz svojega kraja, potne stroške pooblaščenca za prihod na naroke v Ljubljano pa je treba šteti za potrebne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018883
OZ člen 965, 965/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 309, 309/1, 310, 310/1, 310/3. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 94/3-3(1).
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - dokazovanje lastninske pravice - pričakovana lastninska pravica - veriga prenosov - veriga prodajnih pogodb - dokazna prekluzija - odškodninska odgovornost odvetnika - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - izločitvena pravica - izviren način pridobitve lastninske pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo po začetku stečajnega postopka - neskrbno ravnanje odvetnika - malomarno ravnanje
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba za dokaz pravno poslovne pridobitve lastninske pravice razpolagati z listino oziroma listinami, ki izkazujejo verigo prenosov lastninske pravice (skupaj s pisnimi zemljiškoknjižnimi dovolili), je pa sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da bi bila morebitna vložena tožba na uveljavitev izločitvene pravice nesklepčna zgolj zato, ker k njej ne bi bila priložena sporna prodajna pogodba. Dovolj bi bilo namreč, da bi se C. d. o. o. v tožbi nanjo sklicevala, priložila pa bi jo naknadno, seveda upoštevaje pravila prekluzije v pravdnem postopku.
Iz trditev, da je bila nepremičnina pridobljena v last na podlagi veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, le vpis v zemljiško knjigo ni bil izveden, izhaja, da tožeča stranka trdi, da ima na sporni nepremičnini pričakovano lastninsko pravico, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka. Glede na to bi bila morebitna vložena tožba za uveljavitev prerekane izločitvene pravice nesklepčna, ker pravno poslovna pridobitev lastninske pravice sploh ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč lahko le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
V trenutku, ko bi C. d. o. o. razpolagala z vsemi listinami (to je prvo prodajno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom), bi lahko kljub začetnemu stečajnemu postopku lastninsko pravico vpisala v zemljiško knjigo. Glede na to prijava izločitvene pravice C. d. o. o. v stečaju sploh ni bila potrebna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018972
ZOdv člen 17, 17/1. ZOdvT člen 4, 13, 14, 16. ZOdvT tarifna številka 2200. OZ člen 778.
ladijski prevoz blaga - uveljavljanje izplačila odškodnine - zavarovanje odgovornosti ladjarja - pogodba o odvetniškem zastopanju - plačilo odvetniških stroškov - nagrada za posel - nagrada v razponu - pogodba o naročilu - odvetniške storitve - odvetniška tarifa - nagrada za delo odvetnika - ista zadeva - izvensodni postopek - določitev količnika
Dogovor, ki sta ga sklenili pravdni stranki, ima pravno naravo pogodbe o naročilu, ki jo ureja XVII. poglavje Obligacijskega zakonika, posebej pa še Zakon o odvetništvu in Zakon o odvetniški tarifi. Tožnica, ki se je zavezala za toženko opraviti odvetniške storitve, je prevzemnik naročila, toženka, ki ji jih je naročila, pa naročitelj. In za odvetnika kot prevzemnika naročila velja, da je, če ni drugače dogovorjeno, upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Tako določa merilo iz 778. člena OZ in določbe 17. člena Zakona o odvetništvu v zvezi s 4. členom Zakona o odvetniški tarifi. Zato mora tudi toženka, ki se z odvetnikom ni dogovorila za nižje plačilo, slednjemu plačati za njegovo delo po odvetniški tarifi, določeni v takrat veljavnem Zakonu o odvetniški tarifi, od tu ZOdvT.
Sistem določitve odvetniških nagrad po ZOdvT res izhaja iz pravila, po katerem naj odvetnik za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve prejme le eno nagrado. Torej le enkrat v isti zadevi in na isti procesni stopnji. Pri izvensodnem postopku za plačilo odškodnine in pri postopku pridobitve tega spora, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za isto zadevo, primerljivo s tistimi, ki jih ZOdvT našteva v svojem 15. členu, temveč gre za bistveno enako razmerje kot je razmerje med postopkom v glavni zadevi in postopkom o predlogu za izdajo začasne odredbe, kar zakon med najbolj očitnimi primeri različnih zadev našteva v svojem 16. členu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018428
OZ člen 299, 299/2. ZIZ člen 62, 62/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 20. ZPP člen 163, 163/1, 163/2.
spor majhne vrednosti - naročniško razmerje - tek zamudnih obresti - ugovor izpolnjene obveznosti - uporaba odvetniške tarife - stroškovni zahtevek
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da terjatev ne nastane z izstavitvijo računa, zato prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti. Ima pa dejstvo, da toženec računa ni prejel, vpliv na tek zamudnih obresti.
Sodišče prve stopnje je presojalo utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi po stanju ob njegovi izdaji. Neupoštevno je sklicevanje pritožbe na dejstvo, da je bila vtoževana terjatev kasneje že poravnana. Ugovor izpolnjene terjatve bo toženec lahko podal v primeru, če bo tožeča stranka prisojeno terjatev poskušala (ponovno) izterjati.
Sodišče je pri presoji zahtevka za povračilo stroškov in nagrade za zastopanje vezano na navedbe v zahtevku in če so te napačne ali pomanjkljive, zaradi česar jih ne more presoditi oziroma odločiti o njih, zahtevek zavrne, saj ni dolžno presojati oziroma ocenjevati, kaj naj bi pooblaščencu glede na njegovo sodelovanje v postopku, pripadalo.
ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019344
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost odvetnika - sodba presenečenja - dolžna skrbnost - skrbnost odvetnika - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom
Za sodbo presenečenja ne gre v primeru, ko sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka ne strinja. Prepoved sodbe presenečenja stranko varuje pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva njenih pravic. O sodbi presenečenja je zato mogoče govoriti v primeru, ko sodišče odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede te podlage bistvenega pomena.
Toženka je bila dovolj skrbna in je poskrbela, da je tožnika obvestila o prejetem sklepu in mu dala na voljo dovolj časa, da bi se lahko na prejeto pošto odzval in naročil dodatna dejanja (po posvetu bi lahko predložil dokazilo o plačilu kupnine), vendar tega ni storil. Zakoniti zastopnik toženke je ravnal zadosti skrbno, ko pritožbe ni vložil brez izrecne izjave tožnika. Med strankama ni bilo dogovorjeno, da bi odvetnik v vsakem primeru vlagal pritožbe.
OZ člen 6, 6/2, 78, 78/2, 131, 246, 239, 239/2, 240, 768, 768/1. ZOdv člen 11, 11/2.
poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - protipravnost ravnanja - skrbnost dobrega strokovnjaka - odvetniška poklicna etika - falsus procurator - uspeh stranke s pritožbo - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje - vzročna zveza
Odvetnik mora pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih Odvetniške poklicne etike. Ta mu nalaga, da stranko o svojem delu in postopanju redno obvešča, ji omogoči vpogled v stanje zadeve, jo pouči o dejanskem stanju in pravnih vprašanjih ter ji sporoči potrebne podatke iz sodnih spisov. Samostojno mora oceniti ter po najboljši vesti odločiti, kako naj ravna v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč vse konkretne okoliščine posameznega primera.
Zavarovanka tožene stranka bi morala v ugotovljenih konkretnih okoliščinah primera kljub preklicu pooblastila poskrbeti za interese tožnice in vročeno sodbo (vsaj) vrniti sodišču z obvestilom o preklicanem pooblastilu. Ker zavarovanka tožene stranka ni ravnala tako, je s sprejemom tožbe za tožnico, ki je zaradi preklica pooblastila v postopku ni več zastopala, zanjo dejansko opravila posel, za katerega ni bila več upravičena oziroma pooblaščena. S tem je kršila svojo obveznost zastopanja tožnice samo v mejah upravičenj za zastopanje, ki jih je imela na podlagi notranjega razmerja s tožnico.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018925
ZOdvT člen 12, 14, 14/2, 36. ZOdvT tarifna številka 3102, 6002, 6007. ZBPP člen 46, 46/3. ZPP člen 299, 313, 378.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - ponovljeni postopek - stroški postopka - odvetniški stroški - plačilo stroškov iz proračuna
V ponovljenem sojenju tožnik za odobritev brezplačne pravne pomoči ni zaprosil. Za ponovljeni postopek tako ni podlage za povračilo odvetniških stroškov odvetnice tožnika iz proračuna in je odločitev prvostopenjskega sodišča, da morajo toženci vse dosojene stroške postopka, ki jih je sodišče prve stopnje odmerilo po 36. členu ZOdvT, materialnopravno zmotna. Toženci, ki so v pravdi propadli, morajo v ponovljenem postopku nastale stroške postopka povrniti tožniku in ti stroški se odmerijo po 12. členu (in ne po 36. členu) ZOdvT.
Tožnik je upravičen do povračila materialnih izdatkov za vsako stopnjo postopka (drugi odstavek 14. člena ZOdvT).
domneva umika tožbe - paricijski rok - stroški odvetniških storitev
Sodišče prve stopnje je paricijski rok določilo skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006. Ne glede na možnost pritožbe, ta na določitev paricijskega roka ne vpliva, vpliva le na izvršljivost obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017706
OZ člen 766. ZOdv člen 17, 17/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 8.
pogodba o naročilu - odvetniške storitve - odvetniški stroški - nagrada odvetnika - odvetniška tarifa - dogovor o plačilu odvetniških storitev - dogovor o nagradi odvetnika - pisna oblika
Pritožnica neutemeljeno izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča o sklenjenem pisnem dogovoru med pravdnima strankama, ki predvideva plačilo v odstotku od stranki prisojenega zneska in izključuje plačilo po odvetniški tarifi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018383
OZ člen 190, 190/1, 191. ZPP člen 319, 319/3.
plačilo za odvetniške storitve - pobotni ugovor - procesno pobotanje - neupravičena pridobitev - odvetnik kot stranka
Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je izpolnjen zakonski dejanski stan iz citirane določbe 191. člena OZ, je napačen. Ta zakonska določba zahteva plačnikovo vedenje (prepričanje) in ne zgolj njegovo dopuščanje možnosti („zdeti se“), da plačuje nekaj, kar ni dolžan. Ker torej iz ugotovitev izpodbijanje sodbe ne izhaja, da je toženka vedela, da plačuje nekaj, kar ni dolžna, v obravnavanem primeru ni podlage za uporabo določbe 191. člena OZ, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje.
V lastni zadevi, če torej sam nastopa kot tožnik ali toženec, odvetnik nima pravice do povračila stroškov po odvetniški tarifi.
zahteva stranke za povrnitev stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - procesni sklep - nagrada odvetnika
Pravdni postopek se je končal z umikom tožbe zunaj obravnave. Toženka je takoj potem, ko je bila o umiku tožbe obveščena, zahtevala povrnitev stroškov postopka, torej pravočasno, kar velja tudi glede zahteve za povrnitev stroškov pritožbe zoper procesni sklep.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016944
OZ člen 131.
plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - odškodninska odgovornost - obračun odvetniške storitve - dobava električne energije - plačilo dobavljene električne energije - neplačilo računov - predhoden opomin na plačilo - neutemeljeni stroški - premoženjska škoda - nedopustnost ravnanja (protipravnost) - spor majhne vrednosti
Strinjati se je mogoče s pritožbenim stališčem, da predstavlja izdani račun za dolžnika obveznost, ne pa tudi s stališčem, da v odškodninskem sporu že izdani račun dokazuje nastanek oziroma obstoj škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - ODVETNIŠTVO
VSL00016891
ZLS člen 50c, 50c/1, 50c/2. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8. ZOdv člen 1. ZPP člen 156.
stroški zastopanja - občina - naključje, ki se je primerilo eni stranki - občinski odvetnik - uporaba odvetniške tarife
Skladno z določbo prvega in drugega odstavka 50.c člena ZLS lahko občina v občinskem svetu ustanovi občinsko odvetništvo, ki zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Skladno z 8. členom ZDOdv v zvezi s petim odstavkom 50.c člena ZLS je občinski odvetnik upravičen do povrnitve stroškov zastopanja pred sodiščem, ki se obračunavajo po Odvetniški tarifi.
Občinski odvetnik ni odvetnik v klasičnem pomenu te besede, ni torej odvetnik, ki bi opravljal odvetništvo kot svoboden poklic v smislu 1. člena ZOdv. Občinsko odvetništvo lahko ustanovi občina in ima občinski odvetnik pooblastilo za zastopanje občine že v samem ZLS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018611
OZ člen 468, 468/2, 468/3, 480, 480/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodajna pogodba - stvarna napaka - refleksna škoda - škoda zaradi zaupanja - izguba pravic - stroški postopka - potni stroški stranke - pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov - prekluzivni rok za grajanje napak - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je zatrjevano škodo pravilno opredelilo kot škodo zaradi zaupanja. V konkretnem primeru namreč tožeča stranka (kupec) zoper toženo stranko (prodajalca) uveljavlja zahtevek na povračilo 34.189,55 EUR, kolikor je morala tožeča stranka, zaradi zatrjevane napake toženčeve vodovodne cevi, plačati svojemu končnemu kupcu. Odgovornost za tovrstno škodo pa se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti, temveč po posebnih predpostavkah prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake. Ena izmed teh je tudi sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku. Da tožeča stranka zahtevka v tem roku ni uveljavljala, pa pritožbeno ni izpodbijano.
Udeležencem, ki so našteti v 2. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, med katere sodijo tudi stranke, se, glede na to, da je na relaciji Ž. – K. vzpostavljena avtobusna povezava, prizna le cena povratne avtobusne vozovnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00016087
ZPP člen 158, 158/1, 196, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/1. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121a, 121a/1, 121a/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1.
znamka - tožba zaradi kršitve pravic - pravice iz znamke - objava sodbe - prepovedni zahtevek - licenčnina - sosporništvo - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - upravna odločba - javna listina - verjetnost zmede v javnosti - uporaba znaka v gospodarskem prometu - stroški postopka - vrednost točke - delni umik tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Do drugačne presoje ne more privesti sklicevanje na angleško-slovenske slovarje ali SSKJ, saj je pri odločanju o tožbenih zahtevkih, kakršen je obravnavani, bistvena povprečna stopnja zamenljivosti z vidika potrošnika in ne leksikološke značilnosti uporabljenih besed, število uporabljenih črk, točen pomen besede v izvornem jeziku in podobno. Tudi fonetična primerjava znamke in znaka pokaže znatne podobnosti, saj se prvi del izgovori povsem enako, drugi del pa zelo podobno.
Večja kot je podobnost znamke in znaka tako z vidika storitve, za katere se uporablja, kot tudi z vidika vizualnih, pomenskih in fonetičnih značilnosti, bolj "avtomatično" je sklepanje o verjetnosti zmede v javnosti.
Več kršiteljev pravic industrijske lastnine zato nima statusa enotnih sospornikov, saj zakon ali narava pravnega razmerja ne zahteva rešitve spora na enak način za vse sospornike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00015721
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1. ZOdv člen 17. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/2, 19/4.
naložitev plačila pravdnih stroškov - odmera stroškov pravdnega postopka - umik tožbe - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - izpolnitev zahtevka - kriterij potrebnosti stroškov - priglasitev stroškov - preizkus utemeljenosti zahtevka - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - stečajna masa - višina nagrade odvetnika - brezplačna pravna pomoč
Zmotno je stališče pritožnika, da bi morali toženci, ker je tožnik v postopku osebnega stečaja in vtoževani stroški predstavljajo stroške stečajnega postopka, zahtevati njihovo poplačilo iz stečajne mase. Sodišče prve stopnje je stroške postopka pravilno naložilo v plačilo tožniku, način njihovega poplačila pa ne sodi v izrek sodne odločbe, ampak bo predmet nadaljnjih postopkov (stečajnega oziroma morebitnega izvršilnega postopka).
Pri umiku tožbe ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen in potreben. Če glavnega zahtevka ni več, ni mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti. Za presojo, ali je dolžan v predmetni zadevi tožnik zaradi umika tožbe tožencem povrniti njihove stroške postopka na prvi stopnji, je ključno vprašanje, ali je bil njegov tožbeni zahtevek izpolnjen. Prvo toženec in tretje toženka primarnega tožbenega zahtevka nista ne izpolnila niti priznala njegove utemeljenosti, s tem pa tudi ne njegove potrebnosti. Podredna tožbena zahtevka pa je tožnik vložil iz previdnosti. To pa pomeni, da je bil glede njiju stroškovni riziko v celoti na njegovi strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00017435
ZPP člen 163, 163/2, 451, 453. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 26, 26-1, 39, 39-4. Odvetniška tarifa (2015) člen 3, 4, 4/6. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 16, 16/3.
Ob odsotnosti pojasnil tožene stranke, po kakšnih merilih je odvetnik ovrednotil sestavo ugovora zoper evropski plačilni nalog, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da se stroški za ugovor zoper evropski plačilni nalog priznajo po tarifni številki 39/4 OT. Ugovor je bil vložen na obrazcu, ki ne vsebuje posebne obrazložitve, obrazec pa je bil toženi stranki vročen skupaj z izdanim evropskim plačilnim nalogom. Tudi 3. točka 16. člena Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog predvideva, da se v ugovoru izjavi le, da se zahtevku ugovarja, brez navedbe razlogov za ugovor. To pa pomeni, da ta storitev ni obsežna in strokovno zahtevna, zato je (lahko) primerljiva s sestavo kratkega dopisa.
Tožena stranka je s tem, ko je v stroškovniku priglasila stroške prevajanja listin v končnem znesku, kot dokaz pa predložila račun, iz katerega je mogoče razbrati, na prevode katerih listin se nanaša, zadostila tako trditvenemu in dokaznemu bremenu v zvezi s tem delom stroškovnega zahtevka.