CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046686
ZPP člen 110, 154, 155. ZOdvT člen 20. ZIZ člen 40, 239, 255, 267. ZVKSES člen 25, 25/2.
odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek - odprava napak - gradnja večstanovanjskega objekta - rok za odpravo napak - podaljšljiv rok - podaljšanje roka za izvedbo del - izpolnitev naložene obveznosti - izvršljivost obveznosti - naložitev odprave ugotovljenih nepravilnosti - izdaja začasne odredbe - trajanje začasne odredbe - čas veljavnosti začasne odredbe - začasna ureditev stanja - nadomestna izvršba - sredstvo izvršbe - izvršilni naslov - neizvršljivost sklepa - odločitev o pravdnih stroških - ocena vrednosti spornega predmeta - načelo uspeha v pravdi - stroški odvetniških storitev - več spornih predmetov - vrednost predmeta - povrnitev stroškov stranskemu intervenientu
Tožeča stranka je z obsežnim tožbenim zahtevkom vtoževala odpravo napak. Uspela je z večinskim delom tožbenega zahtevka, ki je obsegal 53 točk, in sicer z 38 točkami, kar predstavlja 71,7 % uspeh, ki ga je ob spremembi stroškovne odločitve upoštevalo pritožbeno sodišče. Neutemeljeno pa se tožeča stranka zavzema za princip obračuna stroškov, po katerem naj se ovrednotijo obračunajo stroški za vsako posamezno točko tožbenega zahtevka. Po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZOdvT se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo in znaša vrednost predmeta seštevek zneskov. Od vrednosti predmeta se nato odmerjajo stroški.
Prvostopenjsko sodišče je priznalo stroške drugi toženi stranki po načelu uspeha v pravdi (154. člen ZPP). Tožeča stranka je s svojim zahtevkom zoper drugo toženo stranko v celoti propadla, zato je dolžna povrniti njene pravdne stroške. Enako velja glede povrnitve stroškov stranskemu intervenientu. Po določilu prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Citirano določilo ne določa, da bi morala povrniti stroške stranskemu intervenientu stranka, ki se ji je pridružil, kar predlaga tožeča v pritožbi.
Ker posebna pritožba zoper sklep o podaljšanju roka za opravo del ni predvidena (110. člen ZPP), prvostopenjsko sodišče ne more stranki priznati stroškov za sestavo pritožbe zoper tak sklep (155. člen ZPP).
Odločitev o dvomesečnem roku za odpravo napak je bila sprejeta pred letom in pol. Prvostopenjsko sodišče je že med postopkom prvi toženi stranki rok za odpravo napak dvakrat podaljšalo. Prva tožena stranka je imela tako po oceni pritožbenega sodišča dejansko že dovolj časa za izpolnitev svoje obveznosti. Poleg tega pa so roki, določeni za odpravo napak, že potekli in niso (več) podaljšljivi.
Večina sklepov o začasni odredbi je omejena s potekom določenega časa po nastopu pravnomočnosti, oziroma je njihova veljavnost pogojena z nastopom izvršljivosti. Če po določilu 267. člena ZIZ začasne odredbe po tem, ko so podani pogoji za izvršbo, ni več mogoče izdati, je mogoče sklepati, da tak ukrep po tej časovni točki tudi ne more več veljati. Navedeno je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo in odločilo, da se postopek zavarovanja po začasni odredbi s 23. 4. 2009 ustavi in opravljena dejanja razveljavijo. Začasna odredba s 23. 4. 2009 je namreč predstavljala začasno rešitev in takrat primeren način začasne ureditve stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00044730
ZPP člen 154, 154/1, 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 353, 365, 365-3, 458, 458/1. OZ člen 1019, 1019/1. URS člen 22, 49.
povrnitev pravdnih stroškov - sprememba odločitve o pravdnih stroških - stroški potrebni za pravdo - potni stroški odvetnika - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - kilometrina - urnina - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - razmerje med stranko in pooblaščencem - prosta izbira odvetnika - spremenjena sodna praksa - zloraba pravice - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nedovoljen pritožbeni razlog - priznano dejstvo - prevzem poroštvene obveznosti - poroštvena izjava - subsidiarno poroštvo - poroštvena pogodba - poziv upnika na plačilo
Stališče prvega sodišča glede nepriznavanja pravdnih stroškov tožnice iz naslova kilometrine in delno urnine (odsotnosti odvetnika iz pisarne v času potovanja za stranko) sloni na stališču starejše sodne prakse, ki ni več sprejemljiva. Okoliščina, da ima pooblaščenec tožnice sedež svoje odvetniške pisarne v drugem kraju kot prvo sodišče, ni odločilna. Stranka ima pravico, da si prosto izbere odvetnika, njun odnos v okviru mandatnega razmerja pa temelji na zaupanju.
Prvo sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj ugotavlja, da je toženec soglašal s sklenitvijo poroštvene pogodbe in da je to soglasje izrazil s podpisom izjave o poroštvu, v teh razlogih sodbe pa je zajet tudi odgovor na toženčevo trditev, da nikoli ni (ne bi) bil pripravljen prevzeti poroštvene obveznosti.
OZ člen 179. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - objektivizacija odškodnine - vrednost storitve po Odvetniški tarifi
Pritožnik je utrpel zvin vratne hrbtenice (lahka poškodba), udarnino desne rame in udarnino na glavi (zelo lahki poškodbi). Za posledice takšnih poškodb (strah in telesne bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem) so v sodni praksi prisojene odškodnine v razponu od dveh do petih povprečnih plač.
stroški postopka - oprava poizvedb - pribava podatkov - opomin pred tožbo - opozorilo - poziv na plačilo
Obe opozorili po vsebini predstavljata le seznanitev tožene stranke s kršitvijo ter z višino škode in poziv na plačilo, ne omenjata pa opozorila na vložitev tožbe oziroma morebitnih posledic. Zato navedenih opozoril ni mogoče šteti kot opominov pred tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00044728
ZIZ člen 9, 9/1, 42. ZPP člen 87, 87/3, 336, 365, 365-1. ZOdv člen 1, 1/3, 15, 25, 25/1, 25/1-4.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba - upravičenec za vložitev pritožbe - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - identifikacija - žig odvetnika - podpis odvetnika - parafa - neupravičena oseba - zavrženje pritožbe
Ni dovolj, da odvetnik na listino, ki jo sestavi, dá le podpis ali le žig. Da bi jo šteli za popolno odvetniško listino, mora vsebovati oboje. Le taka ga identificira kot pooblaščenca – odvetnika, upravičenega za vložitev pritožbe. Ker pritožba tožnice vsebuje zgolj parafo, ne pa tudi žiga odvetnika, ni izkazano, da jo je vložila upravičena oseba in jo je zato treba zavreči kot nedovoljeno.
Zakon ne določa, da zoper sklep o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti ni pritožbe.
odvetniški stroški - vrednotenje odvetniških storitev - vrednost odvetniške točke
Pritožnica pa utemeljeno navaja, da je v času, ko so bile opravljene navedene storitve, to je v času pred 6. 4. 2019, ko je pričela veljati Odvetniška tarifa z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR, veljala Odvetniška tarifa z vrednostjo odvetniške točke 0,459 EUR, ter da ji gre v skladu s takrat veljavno Odvetniško tarifo oziroma vrednostjo odvetniške točke za navedene opravljene storitve, v skladu z 2. točko 12. člena Odvetniške tarife za vsako od navedenih storitev število točk po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik storitve opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila. Sodišče bi zato za obe navedeni storitvi moralo preračunati in priznati število odvetniških točk z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR, ki velja v času, ko je bilo delo opravljeno, tako dobljeno število točk pa pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke, veljavne v času izdaje izpodbijane odločbe, to je v vrednosti 0,60 EUR.
pravdni stroški po uspehu - nagrada odvetnika - potrebni stroški - povračilo stroškov za opomin pred tožbo - stroškovnik
Stališče pritožnice, da ji pripadajo stroški obrazloženega opomina pred tožbo za vsak zahtevek, čeprav je to podala tipsko in se ti zahtevki ponavljajo, je pravilno. Stroški so bili potrebni. Enako velja za stroške poizvedb pri upravni enoti.
potrebni pravdni stroški - dodatek za zastopanje več strank
Stroški prve pripravljalne vloge s 27. 6. 2019 za to pravdo niso bili potrebni. V vlogi, ki vsebuje dva stavka, se toženca nista opredelila do tožnikovih navedb, temveč sta jih le označila za očitno neutemeljene in zmotno prerekala njegovo aktivno legitimacijo.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 157. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19-4.
odločitev o pravdnih stroških - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - ugotovitev neobstoja terjatve - mirna rešitev spora - povod za tožbo - potrebnost tožbe - odmera stroškov - preveritev potrebnosti vlog - vsebina vloge - opomin pred tožbo - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vsaka stranka krije svoje stroške
V obravnavani zadevi pri odmeri stroškov ni mogoče izhajati iz določila 157. člena ZPP. Tožnika sta si sporno razmerje prizadevala rešiti po mirni poti in sta toženca že v izvršilnem postopku seznanila z dokumentacijo, ki jo slednja štejeta za odločilno za pripoznavo tožbenega zahtevka. Kljub temu toženca tudi po naknadnih pozivih neposredno pred vložitvijo tožbe svoje obveznosti nista bila pripravljena prostovoljno izpolniti, zato je bila tožba nedvomno potrebna. Ker sta v sporu propadla, sta tožnikoma dolžna povrniti njune stroške pravdnega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).
odločanje o stroških pravdnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških - poseben sklep o višini stroškov - končna odločba - pravnomočna odločitev o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ne bis in idem - odločitev po temelju - višina stroškov postopka - načelo uspeha pravdnih strank - pripravljalna vloga - nagrada za sestavo vloge - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - sorazmerno majhen uspeh
Odločitev o stroških postopka je po temelju že postala pravnomočna in o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadalje utemeljeno odločilo zgolj o višini stroškov postopka. Pritožbene navedbe toženke, s katerimi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o temelju (deležu) stroškov postopka, so zato neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00044599
ZPP člen 8, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 365, 365-2. SPZ člen 25, 35. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 39, 39-1, 39-2.
motenje posesti - zavrnitev tožbenega zahtevka - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - delovni stroj - soposest - varstvo med več posestniki - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nestrinjanje z dokazno oceno - izpovedbe prič - dodatek za zastopanje več strank
V predmetni motenjski pravdi je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da sta bili pravdni stranki soposestnici spornega dela nepremičnine in da z očitanima motilnima dejanjema dosedanji način izvrševanja (so)posesti ni bil samovoljno spremenjen oziroma oviran. Tožnica z uveljavljanjem bistvenih kršitev določb postopka izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki pa je celovita in prepričljiva.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 13. ZPP člen 154. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18.
odmera pravdnih stroškov - vrednost spornega predmeta - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - sprememba vrednosti točke
Prvo sodišče je pravilno odmerilo pravdne stroške tožnice. Ob vložitvi tožbe je znašala vrednost spornega predmeta 5.625,00 EUR, ki se med postopkom ni spremenila. Vrednost začetne storitve (sestave tožbe) je glede na takratno vrednost točke 0,459 EUR znašala 400 točk (tar. št. 18 OT). Vrednost točke se je kasneje spremenila, in sicer znaša od 6. 4. 2019 0,60 EUR (13. člen OT). Ta sprememba ni vplivala na pravico tožnice, da je po višini upravičena zahtevati povrnitev pravdnih stroškov, upoštevajoč tarifo, veljavno ob uvedbi postopka, ter vrednost točke v času plačila, to je v času izdaje izpodbijanega sklepa 15. 1. 2021, ko je nastala terjatev za povrnitev stroškov stranke, ki je uspela v sporu (12. člen OT).
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20. ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 19.
odločitev o pravdnih stroških - odmera stroškov - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - naroka za glavno obravnavo - pripravljalni narok - oprava naroka - vrednotenje odvetniških storitev - vrednost spora - razlaga odvetniške tarife
Narok je sestanek na sodišču. Sodišče prve stopnje se je odločilo, da bo na enem sestanku opravilo dve procesni dejanji in je stranki vabilo hkrati na pripravljalni in na prvi narok, kar je skupaj trajalo manj kot eno uro. Dvojna tematika, determinirana s sočasno izvedbo pripravljalnega naroka in glavne obravnave, lahko povzroči dalj časa trajajoč narok, kar se odrazi pri vrednotenju časa, potrebnega za zastopanje. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopenjskim, da je tožeča stranka za pristop na narok 3. 6. 2019 upravičena le do povrnitve odvetniških stroškov v vrednosti 1200 odvetniških točk, kolikor znaša s tarifo predvidena odvetniška nagrada za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo.
Posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede po njegovem zaključku, OT ne vsebuje. Razlage tar. št. 20 OT, na katero se sklicuje pritožba, sodišče ni dolžno upoštevati (19. člen OT). Za sodišče bi bila zavezujoča, če bi bila - enako kot OT – objavljena v Uradnem listu RS in bi k njeni vsebini podal soglasje minister za pravosodje (19. člen ZOdv).
razlog za zavrženje tožbe - zavrženje tožbe - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
Vsakdo, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00043746
OZ člen 5, 7. SPZ člen 39. ZPP člen 163, 163/4, 212, 214. ZOdvT člen 19.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - prenehanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice pri prodaji na javni dražbi - zloraba izvršbe - načelo vestnosti in poštenja - sporno lastništvo nepremičnine - slaba vera kupca - oškodovanje - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva - priznano dejstvo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odmera odvetniških stroškov - nagrada za ponovljen postopek
Tožnica je z uveljavitvijo ZLNDL na nepremičnini pridobila lastninsko pravico, vendar pa je bil njen tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen, ker ji ni uspelo izkazati toženkine zlorabe izvršilnega postopka, zato je toženka z nakupom na javni dražbi postala nova lastnica nepremičnine, s tem pa je tožničina lastninska pravica prenehala.
Za zlorabo izvršbe ne zadošča že vedenje upnika, da premoženje, na katerega posega v izvršbi, ni dolžnikovo. Zgolj slaba vera upnika namreč kupcu na javni dražbi ne preprečuje pridobitve lastninske pravice. Zato bi bili očitki toženki, da se je zavedala, da nepremičnina ni last dolžnice, pomembni šele, če bi bilo izkazano nadaljnje usklajeno zlonamerno ravnanje upnika in dolžnika s ciljem oškodovati tožnico pri uveljavljanju njene lastninske pravice.
Za uspešno uveljavljanje relativne kršitve določb pravdnega postopka glede uporabe določila drugega odstavka 214. člena ZPP bi pritožnica morala zatrjevati in dokazati, da je sodišče to določbo v točno določenem primeru (glede posameznega priznanega dejstva) uporabilo napačno in hkrati, da bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da že iz njenih navedb izhaja, da se ne strinja z konkretnimi trditvami toženke o posameznih dejstvih, pri čemer teh ne izpostavi, zatrjevane procesne kršitve ni izkazala.
Po 19. členu ZOdvT predstavlja, v primeru, da je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Ker je sodišče postopek na prvi stopnji vodilo trikrat, je toženki nagrado za narok, za katero tarifa ne predvideva vštetja v ponovljenem postopku, utemeljeno priznalo trikrat (enkrat za vsako fazo postopka na prvi stopnji). Sodišče o stroških odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP). V konkretni zadevi so bile vse predhodne odločitve o stroških postopka na instančnih sodiščih razveljavljene, zato se tožnica nanje ne more sklicevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00044989
ZOdvT tarifna številka 3100, 3101, 3101/2.
nepravdni postopek - stroški postopka - nagrada za postopek
Pritožba pravilno izpostavlja, da je bila v predmetnem nepravdnem postopku dejavnost pooblaščenca nasprotnega udeleženca (oziroma njegovega pooblaščenca) omejena na prejem sklepa o umiku predloga za delitev solastnih nepremičnin in ustavitvi postopka. To pomeni, da je sodišče prve stopnje povračilo stroškov nasprotnemu udeležencu napačno odmerilo (zgolj) ob upoštevanju tar. št. 3100.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00043805
ZPND člen 22a, 22a/1, 22a/8. ZPP člen 155, 155/1, 325, 332, 365, 365-2, 365-3. ZNP-1 člen 42. ZBPP člen 46. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 23, 23-1, 23-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ukrepi po zpnd - sklep o stroških postopka - dopolnilni sklep o stroških - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - odločanje o stroških po prostem preudarku - upoštevanje vseh okoliščin primera - umik predloga v nepravdnem postopku - odmera stroškov - potrebnost stroškov - preveritev potrebnosti vlog - nagrada za zastopanje na naroku - stroški za pristop na narok - preložitev naroka - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika - plačilo v dobro proračuna rs - sprememba sklepa - vsaka stranka krije svoje stroške
Dopolnilni sklep o stroških je samostojen sklep o delu stroškovnega zahtevka, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlagateljici poleg že s prvim sklepom prisojenih stroškov z dopolnilnim sklepom prisoditi še dodatne stroške, ne pa ji stroške ponovno priznati v še višjem znesku.
Pravilna je odločitev, da se nasprotnemu udeležencu ne prizna stroškov postopka, ki so mu nastali s tem, ko je prvotni predlog za izrek ukrepov vložil tudi predlagateljičin sin (drugi predlagatelj), ki pa je kasneje svoj predlog umaknil. Prvostopenjsko sodišče, ki v postopkih po ZPND o stroških odloča po prostem preudarku, je pravilno presodilo, da nasprotnemu udeležencu s tem, ko se je drugi predlagatelj pridružil predlogu svoje matere, niso nastali nikakršni posebni stroški. V svojem stroškovnem zahtevku nasprotni udeleženec tudi ni uspel izkazati, kateri so tisti stroški, ki se nanašajo le na drugega predlagatelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00043704
OZ člen 190, 346. ZPP člen 8, 154.
neupravičena obogatitev - vlaganja v nepremičnino - obogatitveno načelo - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi investicij - solastninska pravica - soglasje za vlaganja - zamenjava strehe - vzdrževanje stavbe - izgradnja kanalizacijskega omrežja - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - obseg vlaganj - dokazna ocena - sporno dejansko stanje - odločitev o pravdnih stroških - odvetniški stroški - načelo uspeha v pravdi - odmera odvetniških stroškov
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja priznalo tožniku denarno terjatev glede na prirast vrednosti toženkinega solastninskega deleža na nepremičnini in ne glede na vrednost dejanskega vložka v investicije. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje priznalo vrednost samih vlaganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043966
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-1, 20, 20-2, 27, 27/2. ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
odločitev o pravdnih stroških - nagrada in stroški odvetnika za postopek - zastopanje več strank - potrebni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - strošek sodne takse - predlog za izdajo začasne odredbe - stroški postopka zavarovanja
Ker je za izdajo začasne odredbe potreben kumulativen obstoj obeh predpostavk, ne drži navedba tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da že verjeten obstoj vtoževane terjatve izkazuje utemeljenost predlagane začasne odredbe, in posledično potrebnost stroškov, povezanih s predlogom. Odločanje po načelu uspeha in kriteriju potrebnosti stroškov (155. člen ZPP) narekuje presojo, da stroški tožeče stranke, povezani z neutemeljeno sproženim postopkom zavarovanja, za pravdo niso bili potrebni, zato ne smejo biti zajeti v stroškovno odmero.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043474
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 165/2, 188, 188/2, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 179. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 38, 38/1.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - delno plačilo odškodnine - valorizacija delnega plačila - odmera pravdnih stroškov - nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka - pripravljalni narok - razlog za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - ustno zaslišanje izvedenca - predlog stranke
Zaslišanje izvedenke glede na okoliščino, da je dokazna tema nespremenjena, ne pomeni novega dokaza, zaradi česar sodišče za zaslišanje ne potrebuje posebnega dokaznega predloga pravdnih strank.
V zvezi z odmero odškodnine iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je neprepričljivo toženkino pritožbeno sklicevanje na primere iz sodne prakse. Slednja v pritožbi navaja zgolj nominalno prisojene zneske odškodnin, in sicer ne glede na to, kdaj je bila sodba na prvi stopnji, s katero je bila odškodnina odmerjena, izdana.
Tar. št. 20 OT, s katero je določena odvetniška nagrada za zastopanje na naroku, nima posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede po njegovem zaključku.