razlog za zavrženje tožbe - zavrženje tožbe - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
Vsakdo, ki namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00043746
OZ člen 5, 7. SPZ člen 39. ZPP člen 163, 163/4, 212, 214. ZOdvT člen 19.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - prenehanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice pri prodaji na javni dražbi - zloraba izvršbe - načelo vestnosti in poštenja - sporno lastništvo nepremičnine - slaba vera kupca - oškodovanje - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva - priznano dejstvo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odmera odvetniških stroškov - nagrada za ponovljen postopek
Tožnica je z uveljavitvijo ZLNDL na nepremičnini pridobila lastninsko pravico, vendar pa je bil njen tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen, ker ji ni uspelo izkazati toženkine zlorabe izvršilnega postopka, zato je toženka z nakupom na javni dražbi postala nova lastnica nepremičnine, s tem pa je tožničina lastninska pravica prenehala.
Za zlorabo izvršbe ne zadošča že vedenje upnika, da premoženje, na katerega posega v izvršbi, ni dolžnikovo. Zgolj slaba vera upnika namreč kupcu na javni dražbi ne preprečuje pridobitve lastninske pravice. Zato bi bili očitki toženki, da se je zavedala, da nepremičnina ni last dolžnice, pomembni šele, če bi bilo izkazano nadaljnje usklajeno zlonamerno ravnanje upnika in dolžnika s ciljem oškodovati tožnico pri uveljavljanju njene lastninske pravice.
Za uspešno uveljavljanje relativne kršitve določb pravdnega postopka glede uporabe določila drugega odstavka 214. člena ZPP bi pritožnica morala zatrjevati in dokazati, da je sodišče to določbo v točno določenem primeru (glede posameznega priznanega dejstva) uporabilo napačno in hkrati, da bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da že iz njenih navedb izhaja, da se ne strinja z konkretnimi trditvami toženke o posameznih dejstvih, pri čemer teh ne izpostavi, zatrjevane procesne kršitve ni izkazala.
Po 19. členu ZOdvT predstavlja, v primeru, da je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Ker je sodišče postopek na prvi stopnji vodilo trikrat, je toženki nagrado za narok, za katero tarifa ne predvideva vštetja v ponovljenem postopku, utemeljeno priznalo trikrat (enkrat za vsako fazo postopka na prvi stopnji). Sodišče o stroških odloči v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP). V konkretni zadevi so bile vse predhodne odločitve o stroških postopka na instančnih sodiščih razveljavljene, zato se tožnica nanje ne more sklicevati.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00043805
ZPND člen 22a, 22a/1, 22a/8. ZPP člen 155, 155/1, 325, 332, 365, 365-2, 365-3. ZNP-1 člen 42. ZBPP člen 46. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 23, 23-1, 23-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ukrepi po zpnd - sklep o stroških postopka - dopolnilni sklep o stroških - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - odločanje o stroških po prostem preudarku - upoštevanje vseh okoliščin primera - umik predloga v nepravdnem postopku - odmera stroškov - potrebnost stroškov - preveritev potrebnosti vlog - nagrada za zastopanje na naroku - stroški za pristop na narok - preložitev naroka - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika - plačilo v dobro proračuna rs - sprememba sklepa - vsaka stranka krije svoje stroške
Dopolnilni sklep o stroških je samostojen sklep o delu stroškovnega zahtevka, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlagateljici poleg že s prvim sklepom prisojenih stroškov z dopolnilnim sklepom prisoditi še dodatne stroške, ne pa ji stroške ponovno priznati v še višjem znesku.
Pravilna je odločitev, da se nasprotnemu udeležencu ne prizna stroškov postopka, ki so mu nastali s tem, ko je prvotni predlog za izrek ukrepov vložil tudi predlagateljičin sin (drugi predlagatelj), ki pa je kasneje svoj predlog umaknil. Prvostopenjsko sodišče, ki v postopkih po ZPND o stroških odloča po prostem preudarku, je pravilno presodilo, da nasprotnemu udeležencu s tem, ko se je drugi predlagatelj pridružil predlogu svoje matere, niso nastali nikakršni posebni stroški. V svojem stroškovnem zahtevku nasprotni udeleženec tudi ni uspel izkazati, kateri so tisti stroški, ki se nanašajo le na drugega predlagatelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00044989
ZOdvT tarifna številka 3100, 3101, 3101/2.
nepravdni postopek - stroški postopka - nagrada za postopek
Pritožba pravilno izpostavlja, da je bila v predmetnem nepravdnem postopku dejavnost pooblaščenca nasprotnega udeleženca (oziroma njegovega pooblaščenca) omejena na prejem sklepa o umiku predloga za delitev solastnih nepremičnin in ustavitvi postopka. To pomeni, da je sodišče prve stopnje povračilo stroškov nasprotnemu udeležencu napačno odmerilo (zgolj) ob upoštevanju tar. št. 3100.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00043704
OZ člen 190, 346. ZPP člen 8, 154.
neupravičena obogatitev - vlaganja v nepremičnino - obogatitveno načelo - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi investicij - solastninska pravica - soglasje za vlaganja - zamenjava strehe - vzdrževanje stavbe - izgradnja kanalizacijskega omrežja - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - obseg vlaganj - dokazna ocena - sporno dejansko stanje - odločitev o pravdnih stroških - odvetniški stroški - načelo uspeha v pravdi - odmera odvetniških stroškov
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja priznalo tožniku denarno terjatev glede na prirast vrednosti toženkinega solastninskega deleža na nepremičnini in ne glede na vrednost dejanskega vložka v investicije. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje priznalo vrednost samih vlaganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043966
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-1, 20, 20-2, 27, 27/2. ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
odločitev o pravdnih stroških - nagrada in stroški odvetnika za postopek - zastopanje več strank - potrebni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - strošek sodne takse - predlog za izdajo začasne odredbe - stroški postopka zavarovanja
Ker je za izdajo začasne odredbe potreben kumulativen obstoj obeh predpostavk, ne drži navedba tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da že verjeten obstoj vtoževane terjatve izkazuje utemeljenost predlagane začasne odredbe, in posledično potrebnost stroškov, povezanih s predlogom. Odločanje po načelu uspeha in kriteriju potrebnosti stroškov (155. člen ZPP) narekuje presojo, da stroški tožeče stranke, povezani z neutemeljeno sproženim postopkom zavarovanja, za pravdo niso bili potrebni, zato ne smejo biti zajeti v stroškovno odmero.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043474
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 165/2, 188, 188/2, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 179. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 38, 38/1.
nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - delno plačilo odškodnine - valorizacija delnega plačila - odmera pravdnih stroškov - nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka - pripravljalni narok - razlog za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - ustno zaslišanje izvedenca - predlog stranke
Zaslišanje izvedenke glede na okoliščino, da je dokazna tema nespremenjena, ne pomeni novega dokaza, zaradi česar sodišče za zaslišanje ne potrebuje posebnega dokaznega predloga pravdnih strank.
V zvezi z odmero odškodnine iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je neprepričljivo toženkino pritožbeno sklicevanje na primere iz sodne prakse. Slednja v pritožbi navaja zgolj nominalno prisojene zneske odškodnin, in sicer ne glede na to, kdaj je bila sodba na prvi stopnji, s katero je bila odškodnina odmerjena, izdana.
Tar. št. 20 OT, s katero je določena odvetniška nagrada za zastopanje na naroku, nima posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede po njegovem zaključku.
stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - potni stroški odvetnika - pravica do svobodne izbire odvetnika - pravica do enakega varstva pravic - potrebni pravdni stroški
Toženki pripada pravica do svobodne izbire odvetnika, vendar to še ne pomeni, da obstaja obveznost, naložiti nasprotni stranki breme stroškov, ki nastanejo z izbiro odvetnika v kraju izven območja sodišča, pri katerem teče postopek. Sodišče mora pri odločitvi o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo, kot to določa 155. člen ZPP. Razen, če to utemeljujejo okoliščine, ki so povezane s vsebino zadeve; zapletenost, obsežnost, zahteva po specialnih znanjih. Toženka teh posebnih razlogov za izbiro odvetnika izven območja razpravljajočega sodišča, ni zatrjevala, zato potnih stroškov njenega pooblaščenca iz L., ni mogoče naložiti v povračilo tožnici.
ZIZ člen 3, 38, 38/6, 43. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/7, 39, 39-3. Odvetniška tarifa (2015) člen 4.
predlog za izvršbo - obseg izvršbe in zavarovanja - umik in omejitev predloga - delna ustavitev izvršbe zaradi delnega umika izvršilnega predloga - umik predloga za izvršbo- utesnitev izvršbe - delno poplačilo dolga - odvetniška tarifa - vrednost storitve po Odvetniški tarifi
Kadar pride do delnega poplačila upnikove terjatve v izvršilnem postopku, tudi če pride do poplačila po dogovoru o obročnem poplačilu dolga med izvršiteljem in dolžnikom, in je bilo sodišče o teh delnih poplačilih obveščeno od izvršitelja, ni razloga za pozivanje upnika k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega predloga. Zato tudi ni podlage za stroškovno obremenitev dolžnika zaradi vloženega odgovora upnika na nepotreben poziv sodišča. Dolžnik je dolžan povrniti upniku le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Ker delni umik v obravnavanem primeru ni bil potreben, sodišče prve stopnje upniku pravilno ni priznalo stroškov vloge. Stroški delnega umika bi se priznali oziroma bi bili za izvršbo potrebni le, če bi dolžnik dolg delno poravnal zunaj izvršbe oziroma če sodišče za plačilo iz spisa ne more vedeti. Vendar pa v obravnavani zadevi ni bilo tako, ker je bilo sodišče s strani izvršitelja obveščeno o delnih poplačilih dolga pred vloženim predlogom dolžnika za utesnitev izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00043522
OZ člen 6, 239, 239/1, 239/2, 768, 768/1. ZPP člen 367, 367/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 13.
poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - nepravilna izpolnitev odvetnika kot mandatarja - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - vložitev revizije - izpolnitvena zamuda - trditveno breme - uspeh stranke v postopku z revizijo - zastaranje terjatve - vrednost odvetniške točke - čas izdaje odločbe
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen zaradi zastaranja, zato bi morala tožeča stranka vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da bi v revizijskem postopku Vrhovno sodišče presodilo, da terjatev ni zastarala, šele na to bi sledilo presojanje navedb in dokazov v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka po temelju in višini. Tožeča stranka ni zadostila trditveni podlagi, da tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine ni zastaral, pravno naziranje, da je Republika Slovenija pravna naslednica družbe, ki je bila po zaključenem stečajnem postopku iz sodnega registra izbrisana, pa nima podlage v določilih materialnega prava. Zato je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je zaradi zamude roka za vložitev revizije utrpela škodo. Enako velja tudi za nematerialno škodo, ker odvetnik ni odškodninsko odgovoren za nerealno pričevanje svojih strank.
Sodišče je ugodilo pritožbi drugotožene stranke v zvezi s stroški postopka, saj je v času izdaje sodne odločbe veljala vrednost odvetniške točke 0,6 EUR, in dosojene stroške zvišalo za 2.354,10 EUR.
nagrada in stroški začasnega zastopnika - odmera nagrade odvetniku - začasni zastopnik - odvetniške storitve - vrednost zapuščine - pregled listin - pristop na narok - stroški za pristop na narok - odvetniška tarifa - imenovanje in razrešitev začasnega zastopnika
V 2. točki Tarifne številke 39 OT je predvidena nagrada 50 točk za preglede spisov, listin in druge dokumentacije ter za sestavo poročila o pregledu in sicer za vsake začete ure 50 točk. OT torej ne določa nagrade zgolj za pregled vsake listine, ampak enotno nagrado za sestavljeno storitev pregleda in sestave poročila.
Ni mogoče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da odvetniška tarifa ne določa nagrade za pristop na narok. Takšna storitev v OT res ni posebej ovrednotena, jo je pa mogoče umestiti med storitve določene v 1. točki tarifne številke 46, ki določa, da se storitve, ki so odvisne zlasti od porabljanega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene, ovrednotijo za vsake začete pol ure po 50 točk.
začasno skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasni skrbnik - stroški odvetnika - odvzem poslovne sposobnosti - odvetniška tarifa
Ker inštitut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo po določbah DZ nadomešča postopek odvzema poslovne sposobnosti, ki se je vodil na podlagi prej veljavnega ZNP, je sodišče prve stopnje za odmero stroškov začasnega skrbnika pravilno uporabilo tarifno številko 24 OT, ki določa nagrado v postopku za odvzem poslovne sposobnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00042104
ZPP člen 112, 116, 116/1. ZMZPP člen 109, 109/5. ZOdv člen 11. ZS člen 104.
priznanje tuje sodne odločbe - procesna predpostavka - plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - vrnitev v prejšnje stanje - pristojnost višjega sodišča - vzrok za zamudo - dolžna skrbnost odvetnika - neskrbno ravnanje odvetnika - vložitev pravnega sredstva - navadna poštna pošiljka - vloga poslana z navadno poštno pošiljko
V petem odstavku 109. člena ZMZPP je določeno, da je proti sklepu, s katerim sodišče predlog za priznanje tuje sodne odločbe zavrne, in proti sklepu, s katerim sodišče odloči o ugovoru, dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče. Sodišče prve stopnje je predlog za priznanje tuje sodne odločbe zavrglo, predmet pritožbenega odločanja je utemeljenost pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice za vrnitev v prejšnje stanje, zato je podana pristojnost višjega sodišča (104. člen ZS).
Odvetnik mora zagotoviti zanesljivo vložitev pisanj, ki so vezana na rok, sodišču. Pooblaščenka predlagateljice je glede na okoliščine primera ravnala neskrbno. Od pooblaščenke predlagateljice, ki je odvetnica, bi se pričakovalo, da bo priporočeno poslala ugovor po pošti iz tujine, tudi iz razloga, ker bi na ta način razpolagala z dokazom, da je vlogo (dejansko) poslala sodišču prve stopnje, hkrati pa bi se štelo, da je dan oddaje na pošti dan izročitve pošte sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00042082
OZ člen 83, 120, 174, 179, 288. ZPP člen 311, 339, 339/2, 339/2-8. ZOdvT člen 17, 17/5.
padec z zidarskega odra - huda telesna poškodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - trajne posledice - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - celotna odškodnina - odškodnina za premoženjsko škodo - prevozni stroški - tuja nega in pomoč - denarna renta - bodoča škoda - invalidnina - zavarovalnina - invalidnost - splošni pogoji - nejasno pogodbeno določilo - delno plačilo odškodnine - zakonske zamudne obresti od premoženjske škode - zapadlost terjatve - določnost kršitve določb pravdnega postopka - odvetniški stroški - odmera odvetniške nagrade - zmanjšanje stroškov postopka
To, da tožnik (s povečanimi napori) zmore krajšo hojo in hojo po neravninah ter neurejenem terenu, še ne pomeni, da zmore tudi dela, ki terjajo premagovanje (višinskih) ovir. Stališče izvedenca, da takšnih del ne zmore opravljati, pa seveda ne izključuje sklepa, da (s povečanimi napori) zmore, od dela, ki terja premagovanje (višinskih) ovir, manj zahtevno krajšo hojo in hojo po neravninah ter neurejenem terenu.
Skupaj po zvišanju odškodnine tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 34 povprečnih plač. Takšna odškodnina se ustrezno umešča med odškodnine, ki so bile v sodni praksi prisojene za podobno hude nepremoženjske škode. Pri presoji vpetosti odmerjene odškodnine v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje, si je višje sodišče pomagalo z monografijo Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Pravilo 288. člena OZ je sicer dispozitivno v pomenu, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja; če takega dogovora ni, pa dolžnik ob delnem plačilu nima izbire glede vračunavanja obresti. Znesek plačila se zato uporabi tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so se natekle do dneva plačila, morebitni ostanek pa se uporabi za delno poplačilo glavnice.
Izraz renta se uporablja za razne vrste periodičnih plačil. OZ izraza ne definira, omenja pa rento kot obliko odškodnine. Ko govorimo o renti, imamo torej v mislih denarno odškodnino. Posebnost rente je, da skupen znesek odškodnine v trenutku odločanja ni znan, plačuje pa se periodično v vnaprej določenih zneskih. Gre torej za bodočo škodo. Z bodočo razumemo škodo, ki še ni nastala v trenutku zaključka glavne obravnave. Odškodnino za bodočo škodo je mogoče priznati, če je škoda gotova. Ker pa nobeno dejstvo, ki bo nastalo v prihodnosti, ni gotovo, mora zadostovati določena stopnja verjetnosti. V sodni praksi se je uveljavil dokazni standard, po katerem mora oškodovanec izkazati vsaj mejni prag verjetnosti, ki presega 50 %.
Stališče, da ima invalidnina podoben pomen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je v sodni praksi enotno sprejeto in uveljavljeno tudi v primerih, ko so tožniki uveljavljali poleg odškodnine za nepremoženjsko škodo tudi odškodnino za premoženjsko škodo oziroma rento.
Škodo, ki je nastala do zaključka glavne obravnave, je (drugače kot bodočo škodo) mogoče ugotoviti v enem znesku, ob sojenju je tudi v celoti dospela.Takšne škode ni več treba prognozirati, ker gre za pretekle dogodke, že nastalo škodo. Razloga za znižanje dokaznega standarda torej ni. Dokazni standard (in pri renti izjema od prvega odstavka 311. člena ZPP) pa sta tudi praktično edini pomembni razliki med že zapadlo škodo, za katero prisodi sodišče odškodnino v enkratnem znesku (drugače povedano: v seštevku), in še ne zapadlo ali bodočo škodo, za katero sodišče prisodi odškodnino v obliki rente.
Po petem odstavku 17. člena ZOdv velja zmanjšanje le za nagrado za odvetnikovo delo, ne pa tudi za materialne stroške.
Položaj pooblaščenca za sprejemanje pisanj ni enak položaju začasnega zastopnika po 82. členu ZPP. Ni bila torej naloga pritožnika za pregledovanje s strani sodišča posredovane dokumentacije in odločanje, kateri del dokumentacije bo na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj posredoval toženki. Z vsebino teh pisanj se začasnemu zastopniku ni potrebno ukvarjati.
Ker pritožnik v stroškovniku ni priglasil dejanskih stroškov za izdatke, mu je sodišče prve stopnje za tovrstno postavko pravilno priznalo pavšalni znesek.
dogovor o plačilu odvetniških storitev - obseg pooblastila odvetniku - splošno pooblastilo odvetniku - pooblastilo za zastopanje - vrednost točke - izračun nagrade odvetnika - dejanski stroški - generalno pooblastilo - Neobvezujoče smernice za določanje cen odvetniških storitev
Povračilo predpostavlja, da so stranki, ki le tega od nasprotne stranke uveljavlja, (zahtevani) stroški (zaradi plačila pooblaščenca/odvetnika) dejansko tudi nastali. Načeloma strankam sicer ni potrebno zatrjevati niti dokazovati, da so pooblaščenemu odvetniku stroške (nagrado), katerih povračilo uveljavljajo, res poravnali (torej da so imeli s tem dejanske stroške). V konkretni zadevi pa gre za v bistvenem drugačno situacijo, saj je tožnico (ki je tudi sama odvetnica) v postopku zastopala pri njej zaposlena odvetnica, torej odvetnica, katero (že) plačuje iz naslova med njima obstoječega delovnega razmerja.
ZPP člen 158, 158/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20.
odmera pravdnih stroškov - stroški zastopanja - stroški odvetniških storitev - nagrada za zastopanje na naroku - pripravljalni narok
Posebnega določila o vrednotenju pripravljalnega naroka ali glavne obravnave, ki se izvede takoj po njegovem zaključku, OT ne vsebuje. Prvi narok v konkretni zadevi je bil izveden takoj po zaključku pripravljalnega naroka. Pritožnici ne pripada posebna nagrada za pripravljalni narok, saj ne gre za posebno storitev.
Upnik ni upravičen do povrnitve stroškov za poizvedbe, prejem sklepa, obvestilo stranki in telefonske stroške, saj gre za opravila, ki so vsebovana v stroških za sestavo vloge (predloga za izvršbo) in v materialnih stroških.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00040378
OZ člen 190, 190/3. ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1, 38, 38/1, 38/4, 38/4-1.
odmera pravdnih stroškov - sklep o stroških - nagrada za delo odvetnika - odvetniška tarifa - predpravdni zahtevek - pojasnila o uporabi tarife - neupravičena pridobitev
Okoliščina, da je bil zahtevek poslan pooblaščencu, ki je toženo stranko zastopal v pravdnem postopku, iz katerega izvira v tej pravdi obravnavani zahtevek, in kasneje v tem postopku, ne pa sami stranki, ob tem ko pritožnica niti ne trdi, da je pooblaščenec o zahtevku ni seznanil, ni razlog za nepriznanje nagrade za opravilo, ki ga je pooblaščenka tožeče stranke nedvomno opravila.
Razlage OT, ki jo sprejme OZS, sodišče ni dolžno upoštevati.