Res je sodišče prve stopnje šele 4.5.2023 izdalo sklep po določbi prvega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), s katerim je odločilo, da se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši, vendar ta sklep ne vpliva na tek preizkusne dobe in se na njegovi podlagi preizkusna doba ni mogla podaljšati.
vožnja pod vplivom alkohola - prištevnost - krivda - actio libera in causa
Ko torej iz razlogov sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca stroke izhaja, da se je obdolženec, preden je bil kot voznik udeležen v cestnem prometu, sam spravil v vinjeno stanje, zato ni dvoma v njegovo prištevnost, iz razlogov glede subjektivnih znakov prekrška pa, da sodišče tekom postopka ni podvomilo v obdolženčevo prištevnost, saj se je zagotovo zavedal, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana, pa se je kljub temu odločil, da bo kot voznik udeležen v cestnem prometu, so razlogi glede obdolženčeve prištevnosti (in posledično njegove krivde) nerazumljivi.
hitri postopek o prekršku - dejansko stanje - pravica do izjave - dopustni pritožbeni razlog
Očitki o kršitvi drugega odstavka 55. člena ZP-1 niso utemeljeni, saj ne držijo storilčeve trditve, da mu pred izdajo odločbe o prekršku ni bila dana možnost izjave o tem prekršku. Glede na podatke spisa je namreč bil storilec z dopisom Policijske postaje Celje z dne 10. 1. 2022 obveščen o prekršku ter pozvan, da se v roku 5 dni izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, pri tem pa tudi opozorjen, da sicer dejstev in dokazov v svojo korist v postopku ne bo mogel več uveljavljati.
ZPrCP člen 35, 35/1, 35/5. ZP-1 člen 68, 155, 155/1, 155/1-8.
zakonski znaki prekrška - uporaba mobilnega telefona med vožnjo
Če bi imel zakonodajalec namen popolnoma in v celoti prepovedati uporabo elektronskih naprav med vožnjo, bi to določil izrecno in s prepovedno normo1. Zato je besedilo "ki bi zmanjševala njuno slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila" v prvem odstavku 35. člena ZPrCP treba šteti kot samostojen vsebinski del norme in s tem kot zakonski znak prekrška. To pomeni, da je v okviru ugotovljenega dejanskega stanja potrebno presoditi dva sklopa odločilnih dejstev: (i) dejstva, ki dokazujejo ravnanje z elektronsko napravo oziroma uporabo te naprave in (ii) dejstva, iz katerih izhaja, da je bila elektronska naprava uporabljena na način, ki je zmanjševal ali bi lahko zmanjševal kršiteljevo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.
Pritožbeno sodišče v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek.
Storilec izpodbija odločitev sodišča prve stopnje s trditvami, da je soseda (oškodovanka) večkrat podala lažno prijavo zoper njega, da ima oškodovanka osebnostne motnje, da ni bila prestrašena, saj se je ob enem izmed naslednjih dogodkov smejala ter da je njen sin tisti, ki razbija po stanovanju. S takimi trditvami povsem jasno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
razlogi o krivdi - eventualni naklep - malomarnost - nasprotje med razlogi
Razlogi glede krivde so si povsem evidentno v nasprotju sami s sabo. Sodišče namreč storilcu najprej očita, da se je zavedal prepovedanosti svojega ravnanja, hkrati pa svojo ugotovitev relativizira z navedbo, da bi se moral in mogel zavedati prepovedanosti svojega ravnanja, kar medsebojno ni združljivo. Prav tako sta si medsebojno nasprotujoča zaključka sodišča, da je storilec predmetni prekršek storil z eventualnim naklepom ter da ga je storil iz lahkomiselnosti.
odgovornost pravne osebe za prekršek - stečaj - odločitev o stroških postopka - stroški postopka o prekršku
Ker je nad pravno osebo začet stečajni postopek, zaradi česar glede na prvi odstavek 14.b člena ZP-1 ni pravne podlage, da bi se storilki - pravni osebi izrekla globa za storjena prekrška, četudi je bila v postopku ugotovljena njena odgovornost.
Glede na zgoraj izpostavljeno dejstvo podana situacija, ko storilki pravni osebi za očitane prekrške globa ne more biti izrečena, tudi ni zakonske podlage, da bi sodišče pravni osebi naložilo plačilo stroškov postopka.
Prekrškovni organ v pritožbi tudi pravilno izpostavlja, da je z več dejanji, ki so merila na pregon storilke, relativni zastaralni rok bil pretrgan. Prekrška, zaradi katerih je bila storilki izdana odločba, naj bi storilka storila 2. 7. 2021 in 20. 12. 2021, prekrškovni organ pa je storilki 6. 9. 2022 poslal obvestilo, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška, nato je 8. 12. 2022 izdal izpodbijano odločbo o prekršku, 24. 2. 2023 na podlagi napovedi zahteve za sodno varstvo izdelal odločbo o prekršku z obrazložitvijo, nato pa 24. 3. 2023 sodišču poslal zahtevo za sodno varstvo v reševanje.
ZP-1 člen 67/2, 70. ZUP člen 85, 115. ZCes-1 člen 30, 30/3-3, 30/7, 31, 31a, 31a/6-1, 31/3-2,. ZPNB člen 34, 55, 55/3, 55/3-21.
enoten postopek - zahteva za sodno varstvo
Sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo obravnava vsako izpodbijano odločbo posebej, zaradi česar združevanje različnih zadev v zvezi z zahtevami za sodno varstvo ni mogoče. Ker je postopek o prekršku tekel zoper storilca kot voznika - fizično osebo, mu je sodišče prve stopnje vabila pošiljalo na naslov njegovega stalnega bivališča.
Glede na izkazane vročitve vabil in dejstvo, da postopek ni tekel zoper storilca kot zakonitega zastopnika družbe A. d. o. o., ni bilo nobene podlage, da bi sodišče storilca vabilo preko zaposlitve.
hitri postopek o prekršku - plačilo polovične globe za prekršek - zahteva za sodno varstvo
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da prekrškovni organ pravilno opozarja, da iz navedenega dopisa izhaja ravno nasprotno, to je, da iz evidenc ni razvidno, da bi storilec plačal polovično globo po izdanem PN z dne 15. 10. 2021.
Glede na navedeno je zaključek sodišča prve stopnje, da je storilčeva ZSV nedovoljena zato, ker je storilec plačal polovično globo, napačen, zavrženje storilčeve ZSV pa nezakonito.
ZP-1 člen 66, 66/2. ZPrCP člen 27, 27/9, 101, 101/10, 37, 37/5, 42, 42/4, 45, 45/8.
hitri postopek o prekršku - dopustni pritožbeni razlog
Sodišče prve stopnje je glede na izvedeni dokazni postopek zaključilo, da obstoji dvom v ugotovitev prekrškovnega organa, da je v času očitanega prekrška osebno vozilo, ki je last storilca, vozil storilec. Pri tem je izpostavilo, da storilec na kraju prekrška ni bil ustavljen, da sta identiteto storilca policista ugotavljala s pomočjo biometrije policijskih evidenc, njuni izpovedbi, da sta po sledenju vozila dejansko videla storilca, ki je zbežal iz avtomobila, pa sta neskladni. Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki po prepričanju pritožbenega sodišča ni pomanjkljiva, temveč je logična in natančna, vezano.
zastaranje pregona - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja
Razlogi sodišča prve stopnje, da je pregon v zvezi s predmetnim prekrškom zoper pravno in odgovorno osebo relativno zastaral dne 1. 1. 2023, ker je bil prekršek storjen dne 1. 1. 2021, zadnje procesno dejanje pa opravljeno dne 15. 11. 2023, so nejasni in nerazumljivi. Prav tako ni jasno, zakaj sodišče prve stopnje pri ugotovljenem (iz)teku relativnega zastaralnega roka dejanj prekrškovnega organa, ki merijo na pregon obdolženca, ne upošteva kot dejanj, ki pretrgajo zastaranje.
Sklepu, s katerim sodišče odloči, da se odločba prizna in izvrši, se priloži prepis odločbe in prevoda.
Glede na navedeno pritožnik utemeljeno opozarja, da se do očitkov izpodbijanega sklepa ne more opredeliti, ker mu sodišče odločbe, ki je bila z izpodbijanim sklepom priznana v izvrševanje, ni vročilo, kot to zahteva drugi odstavek 192. člena ZSKZDČEU.
ZDR-1 člen 217, 217/1, 217/1-29, 217/4. ZP-1 člen 9, 14, 14/1, 14/2, 15, 15/1, 57, 57/3, 136, 136/1, 136/1-1.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - dejanje ni prekršek - konkretizacija odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek - podlaga (temelj) odgovornosti
Zatrjevanje, da so odgovorne osebe s protipravnim ravnanjem opustile dolžno ravnanje in skrb, saj so pooblaščene opravljati delo v imenu, za račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, je ob upoštevanju določbe 14. člena ZP-1 in glede na preostalo vsebino opisa dejanja, ki ničesar od navedenega ne konkretizira, hkrati pa ustrezno ne razmejuje ravnanja fizičnih (odgovornih) oseb in "ravnanja" pravne osebe v smislu navedene določbe, nevzdržen pravni konstrukt, saj sta v njem pomešani podlagi za odgovornost pravne osebe iz prvega in iz drugega odstavka 14. člena ZP-1, ki sta sicer izključujoči.
ZPrCP člen 8, 8/1. ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/2.
ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - domneva odgovornosti lastnika vozila - dokazi za utemeljen sum - razlogi o odločilnih dejstvih
Če sodišče utemeljen sum kot pogoj za začasni odvzem vozniškega dovoljenja utemelji na zakonski domnevi o odgovornosti lastnika vozila iz 8. člena ZPrCP, lahko lastnik vozila v ugovoru po drugem odstavku 113.b člena ZP-1 navaja tudi dejstva in dokaze, s katerimi to domnevo izpodbija, sodišče pa se mora pri odločanju o ugovoru do teh navedb in dokazov opredeliti.
predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program
Storilec izrecno ne zatrjuje obstoja katerega od predvidenih pritožbenih razlogov. Ker storilec v roku, ki mu je bil določen s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni pravočasno predložil dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, niti ni sporočil morebitnih (objektivnih) razlogov za nepredložitev le-tega, je sodišče prve stopnje utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Kljub trditvam storilca, da je tekom preizkusne dobe izpolnjeval zahtevane obveznosti, ki so mu bile naložene s programom zdravljenja odvisnosti, pa pozitiven laboratorijski izvid nedvomno dokazuje, da storilec kljub rednim obiskom psihoterapevtskih sestankov ne vzdržuje popolne abstinence od alkohola. Niti iz pritožbenih trditev, niti iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi storilec ravnal drugače.
Ker storilec v roku, ki mu je bil določen svoje obveznosti (popolne abstinence od alkohola) ni izpolnil, je sodišče utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pravica do obrambe - sodba brez zaslišanja - odsotnost z naroka - dokazila za izostanek - zdravniško opravičilo - dvom v verodostojnost - pravica do izjave - pritožbena novota
Bistveno v zadevi je, da je sodišče prve stopnje pred izdajo sodbe o prekršku storilcu in zagovorniku v odgovor poslalo mnenje ZZZS, ki sta nanj imela možnost odgovoriti s svojimi argumenti, katerih oceno bi sodišče prve stopnje opravilo pri presoji opravičenega izostanka, če bi storilec in zagovornik svoje argumente sodišču predstavila, vendar jih nista. Svoje argumente predstavljata šele v pritožbi, kar pa je nedopustna pritožbena novost.
Zakon sicer res določa fikcijo, da se šteje, da je pisanje vročeno, če ga naslovnik v 15 dneh od dne, ko je bilo na njegovem naslovu puščeno obvestilo o prispelem pisanju, ne dvigne, vendar je to fikcijo treba razlagati v luči pravice do izjave in namena vročanja, ta pa je zagotoviti, da se naslovniki s pisanjem seznanijo. Če se v postopku izkaže, da storilec na naslovu dejansko ne živi (niti tam ne živijo člani njegove družine), pisanja ni mogoče šteti za vročenega.
prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - cestninski zavezanec - OBU naprava - odgovornost za prekršek - odgovornost pravne osebe - pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe in neposrednega storilca prekrška - odgovornost neposrednega storilca prekrška - voznik - izrek odločbe o prekršku - zakonski znaki prekrška - opis prekrška - storilec prekrška
V predmetni zadevi bi moral prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku navesti temelj odgovornosti oziroma konkretizirati odgovornost storilca, pa tega ni storil. Ker se iz izreka odločbe o prekršku ne da razbrati, ali je B. B. odgovoren kot posameznik ali kot odgovorna oseba pravne osebe A. d.o.o., je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Po presoji višjega sodišča je v primeru, če je prekršek storjen z motornim vozilom, ki je last pravne osebe in ki je tudi uporabnica elektronskega cestninjenja, lahko (glede na naravo kršitve, ko registrska številka vozila, ni enaka zapisu na OBU napravi), poleg pravne osebe za istovrstni prekršek kaznovana le še odgovorna oseba te pravne osebe. Za odgovorno osebo pravne osebe (po tretjem odstavku v zvezi z 10. alineo prvega odstavka 50. člena ZCestn) je namreč mišljena tista oseba, ki je bila v skladu z notranjimi akti pravne osebe (t.i. uporabnice elektronskega cestninjenja ali na podlagi splošnih predpisov za namestitev OBU naprave v vozilo) tudi zadolžena. Prekrškovni organ je sicer ugotovil, da je storilec uporabljal oziroma vozil vozilo, v katerem je bila nameščena OBU naprava, katere zapis registrske oznake se ne ujema z registrsko oznako vozila, ni pa ugotovil dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je pravna oseba A. d.o.o. storilca kot odgovorno osebo pravne osebe zadolžila za kontrolo OBU naprav in opremljenost vozil oziroma z namestitvijo OBU naprave v vozilo, ki ga je vozil B. B. Samo iz ugotovitve, da je storilec z omenjenim vozilom upravljal kot voznik, na to ni mogoče sklepati.