PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037760
ZP-1 člen 57c, 57c/2, 63, 63/3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost odločbe o prekršku - vložitev pravnega sredstva - zahteva za sodno varstvo - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - plačilo polovične globe za prekršek
Pritožba je s priloženimi dokazili vzbudila dvom o pravilnosti podatkov o pravnomočnosti plačilnih nalogov glede na nedvomno izkazano dejstvo, da je storilec zoper plačilna naloga vložil zahtevi za sodno varstvo, prav tako je zoper sklepa o zavrženju zahteve za sodno varstvo vložil dovoljeno pravno sredstvo, o katerem pa glede na spisovne podatke še ni bilo odločeno.
krajevna pristojnost - preizkus pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti
ZP-1 ne vsebuje izrecne določbe za določitev trenutka, po katerem se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno.
Ker je Okrajno sodišče v Črnomlju začelo z vodenjem postopka o prekršku zoper obdolženca, kar neobhodno implicira tudi opravo (predhodnega) preizkusa krajevne pristojnosti sodišča za vse obdolžencu očitane prekrške, se po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za krajevno nepristojno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037750
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZVoz-1 člen 64.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Utemeljene so pritožbene navedbe, da prekrškov ni storil kot voznik motornega vozila kategorije B, temveč kot voznik motornega vozila kategorije G, zato je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo izpodbijani sklep.
Kljub napačni navedbi kategorije vozila je izpodbijani sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po predpisanem postopku iz prvega odstavka 202.č člena ZP-1, še vedno ustrezen določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1.
zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
S pritožbo izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča ne predstavlja sklepa, s katerim bi bila storilkina zahteva za sodno varstvo zavržena, saj gre za sodbo, s katero je sodišče vsebinsko odločilo o storilkini zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa z dne 10. 2. 2020. Slednji sklep pa ne predstavlja vsebinske odločitve o prekršku, saj je z njim bila zavržena napoved zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku.
Stališče zagovornikov, ki v pritožbi sodišču očitajo, da ne bi smelo uporabiti četrtega odstavka 202. d člena ZP-1, ker je preizkusna doba po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve zaradi preklica nehala teči in torej ni trajala do 10. 12. 2018, temveč naj bi trajala do 10. 12. 2018, je zmotno, ker se opira zgolj na ozko gramatikalno razlago omenjene določbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00037132
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe - pravnomočnost plačilnega naloga
Vendar pa se je v okviru obravnavanja pritožbe glede na pritožbene navedbe izpostavil dvom v pravilnost ugotovitve, da je plačilni nalog Policijske postaje ... z dne 2. 2. 2020 postal pravnomočen. Zagovornica v pritožbi namreč navaja, da je zoper ta plačilni nalog storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, o kateri še ni bilo dokončno odločeno. Sodišče prve stopnje je v zvezi s temi pritožbenimi navedbami opravilo poizvedbe pri Policijski postaji ... z dopisom z dne 18. 6. 2020 in prejelo pojasnilo, da je storilčeva zagovornica zoper plačilni nalog PP... z dne 2. 2. 2020 vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ zavrgel kot nedovoljeno s sklepom, zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo pa je zagovornica 12. 6. 2020 vložila zahtevo za sodno varstvo, ki je bila 17. 6. 2020 odstopljena v reševanje na Okrajno sodišče v .... Slednje je z dopisom z dne 22. 7. 2020 (list. št. 53 spisa) potrdilo prejem zahteve za sodno varstvo in pojasnilo, da zadevo obravnava prednostno, da pa mora zbrati vsa obvestila in dokaze ter da upa, da bo to storjeno v doglednem času.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - potrdilo o pravnomočnosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Potrdilo o pravnomočnosti je potrdilo o dejstvih, ki izhajajo iz uradne evidence organa in ga je pristojen izdati in spremeniti le tisti organ, ki ga je izdal, medtem ko so drugi organi na tako potrdilo vezani. V kolikor storilec z odločbo o prekršku dejansko ne bi bil seznanjen, bi bilo pričakovati, da bosta storilec ali njegov zagovornik vložila predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in ustrezno pravno sredstvo, česar pa nobeden od njiju očitno ni storil.
ZP-1 člen 113a. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - elektronski alkotest - odklonitev strokovnega pregleda
Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in obdolžilnega predloga namreč izhaja, da se je obdolženec z rezultatom strinjal, ker pa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni hotel podpisati, mu je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je odklonil. V takem primeru se šteje, da je z odklonitvijo strokovnega pregleda izrazil strinjanje z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom.
Ker je storilec sodišču predložil zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila, iz katerega izhaja, da je začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil, bi moralo prvostopenjsko sodišče na podlagi šestega odstavka 202.d člena ZP-1 postopek odločanja prekiniti do predložitve zdravniškega spričevala, ki izkazuje storilčevo telesno in duševno zmožnost za vožnjo motornega vozila, vendar največ za eno leto od vročitve sklepa o prekinitvi postopka in ne le za tri mesece, saj datum prvega oziroma ponovnega zdravstvenega pregleda nima vpliva na zakonsko določeno dobo prekinitve postopka.
ZP-1 člen 19a, 155, 155/1, 155/1-8, 192b, 192b/3, 192b/5, 202c.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Storilec je zaprosil za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist v postopku odreditve nadomestnega zapora, zato bi sodišče moralo pri svojem postopanju uporabiti zakonska določila 13.a poglavja ZP-1 „postopek za odreditev nadomestnega zapora“ in ne določila 202.c člena ZP-1.
Okoliščina, ali je bil storilec pravilno povabljen, da se zglasi na razgovor za pripravo osebnega načrta, je odločilnega pomena za presojo pravilnosti in zaključkov, da se storilec delu izmika (odločitev v smislu petega odstavka 192.b člena ZP-1) in sodišče nadaljuje s postopkom odreditve nadomestnega zapora ter izda sklep o nadomestnem zaporu, na kar bi moral biti storilec v sklepu poučen.
odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - stvarna pristojnost - stvarno pristojen organ za odločanje o prekrških - hitri postopek o prekršku - kršitev načela ne bis in idem - obdolžilni predlog - odločitev sodišča
Prekrškovni organ je ob ugotovitvi, da je bil stvarno nepristojen za izvedbo hitrega postopka, postopal pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.b člena ZP-1, ko je po uradni dolžnosti podal pristojnemu okrajnemu sodišču predlog za odpravo ali spremembo odločbe (plačilnega naloga); po odločitvi sodišča pa je pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.č člena ZP-1 vložil obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču. Zaradi pravilnega postopanja prekrškovnega organa in sodišča so tako neutemeljene in v nasprotju z določili ZP-1 pritožbene navedbe, da predlagatelj ne bi smel vložiti obdolžilnega predloga za navedeni prekršek, prav tako pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bilo z izpodbijano sodbo prekršeno načelo ne bis in idem.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037752
ZP-1 člen 35, 41, 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-8, 186, 186/1. ZOZP člen 46. ZPrCP člen 34, 34/5, 37, 37/2, 37/5. ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZMV-1 člen 49, 49/7.
postopek o prekršku proti mladoletniku - vsebina sklepa - vzgojni ukrep - ukor - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - neizvedba predlaganega dokaza - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izvajanja dokazov
Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbo prvega odstavka 186. člena ZP-1 in je v izreku sklepa navedlo, kakšen vzgojni ukrep se mladoletniku izreče in glede katerega prekrška se postopek ustavi, v obrazložitvi sklepa pa je opisalo dejanja, ki predstavljajo zakonske znake prekrškov, za katere je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep.
Če sodišče ne izvede ustrezno predlaganega dokaza, ima obramba pravico izvedeti razloge, zakaj izvedba dokaza ni pravno relevantna za razjasnitev zadeve.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037751
ZPrCP člen 46, 46/1, 46/1-1, 46/5, 46/5-5. ZP-1 člen 57, 57/3, 57/4, 62a, 62a/1, 62a/1-5, 155, 155/2.
plačilni nalog - zakonski znaki prekrška - prekoračitev hitrosti v naselju - naselje - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
Odsotnost izrecne navedbe naselja še ne pomeni, da plačilni nalog nima opredeljenega zakonskega znaka prekrška, če je v izreku plačilnega naloga in v opisu dejanskega stanja naselje kot zakonski znak dovolj določljivo opredeljeno.
Za utemeljenost suma zadošča obstoj konkretnega dokaza, na podlagi katerega je mogoče sprejeti sklep, da je verjetnost, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Stopnja verjetnosti, ki je potrebna za utemeljitev suma, pa ni odvisna od ocene obstoječih konkretnih dokazov. Ocena dokazov je predmet dokaznega postopka in je prepuščena sodišču, ki odloča o obdolžilnem predlogu. Z oceno dokazov sodišče vrednoti dokazno vrednost posameznega konkretnega dokaza v smeri razjasnitve dejanskih in pravnih vprašanj, ki so potrebna za izdajo pravilne in zakonite sodbe.
Pritožnica pa v pritožbi ne uveljavlja, da policija ni pridobila konkretnega dokaza o meritvi hitrosti, temveč daje lastno oceno pridobljenih dokazov, ki jim pripisuje protislovnost in na tej podlagi uveljavlja nezakonito pridobitev dokazov. Ocena dokaza pa ne pomeni, da je dokaz tudi bil pridobljen nezakonito, zaradi česar pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZP-1 ne vsebuje določb, ki bi predpisovale, da se morajo nedovoljeni dokazi izločiti iz spisa (ekskluzijska pravila), prav tako tudi določba o razlogih za izločitev sodnika sodnikovo seznanitev z nedovoljenimi dokazi ne določa kot izločitveni razlog.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - zahteva za sodno varstvo
Ne le, da pritožnik sam priznava, da nima nobenega dokaza, da je vložil ugovor (pravilno: zahteva za sodno varstvo) zoper PN, ker je ta bil poslan z navadno pošto, temveč tudi iz ugotovitev prvostopnega sodišča, ki je po prejemu storilčeve pritožbe z dne 8. 7. 2020 preverjalo morebitno vložitev storilčevega pravnega sredstva zoper prej citirani PN izhaja (uradni zaznamek na list. št. 65a), da na podlagi poizvedb prvega sodišča pri PP Rogaška Slatina izhaja, da storilec zoper tako izdani PN ni vložil zahteve za sodno varstvo - ZSV, prav tako pa je globo že plačal, iz podatkov v vpisniku vloženih ZSV pa tudi ne izhaja, da bi bil zoper storilca v teku kakršenkoli prekrškovni postopek.
Zato so nerelevantne pritožbene navedbe, naj sodišče omili ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker storilec iskreno obžaluje storitev hujšega prekrška, ima doma kmetijo, na kateri poteka delo tudi s traktorjem, vendar brez vozniškega dovoljenja tudi kmetije več ne more obdelovati, prav tako pa se vozi na delo z osebnim vozilom, zato ga bo izguba oziroma prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zelo prizadela. Omilitev je institut, ki ga je zakonodajalec v določbah člena 26 ZP-1 predvidel le v primeru omilitve globe, ta institut pa ni predviden v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot si to napačno razlaga pritožnik, ki predlaga, da se mu ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja omili.
Okoliščine, ki jih pritožnik izpostavlja in sicer, da so policisti nekorektno opravljali kontrolo hitrosti v cestnem prometu, da mu je bilo svetovano, naj poravna kazen in se ne pritoži in da je hkrati bilo kontrolirano glede hitrosti še drugo vozilo, pa so okoliščine, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato take okoliščine v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso relevantne.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - tehtanje okoliščin - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, sodišče v primeru, ko ugotovi vse predpostavke za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi mora preklicati, zato je zmotno prepričanje storilca, da preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni obligatoren in da bi sodišče lahko znova tehtalo okoliščine, v katerih je storilec storil hujši prekršek, zaradi katerega je prišlo do preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot tudi, da lahko tehta tudi okoliščine, ki so pomembne, da storilec vozniško dovoljenje obdrži.
Iz izpodbijanega sklepa v nasprotju s pritožbenimi navedbami izhajajo vse obligatorne sestavine, ki jih citirana zakonska določba terja za odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeno torej pomeni, da se ta postopek začne po uradni dolžnosti, torej na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence KT, ki pristojno sodišče tudi obvesti o tem, da je posamezni storilec dosegel oz. presegel število KT, ki je podlaga za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato se v takih postopkih v nasprotju s pritožbenimi navedbami, ki sodišču očitajo odsotnost kontradiktornosti, ne vročajo znova odločbe, na podlagi katerih je prišlo do vpisa KT v skupno evidenco KT pri MPRS.