zavrnitev dokaznega predloga - postavitev izvedenca - kršitev pravice do obrambe - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Zagovornica utemeljeno izpostavlja, da je v vlogi 17. 12. 2019 predlagala angažiranje izvedenca medicinske stroke, sodišče pa o tem dokaznem predlogu sploh ni odločalo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč res ne izhaja, da bi sodišče sploh omenilo tak dokazni predlog, kateremu očitno ni sledilo, ni pa obrazložilo zakaj takšnega dokaznega predloga ni upoštevalo.
Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč sodišče izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk (prvi odstavek 202. č člena ZP-1), načelo kontradiktornosti v predmetnem postopku pa se zagotavlja šele v pritožbeni fazi, ko ima storilec možnost izpodbijati ugotovitve sodišča glede pravnomočnosti posameznih plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških ter številu izrečenih kazenskih točk. Javna obravnava pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena, kar je glede na naravo postopka razumljivo in po mnenju pritožbenega sodišča taka ureditev ni ustavno sporna.
ZP-1 člen 66, 66/2, 66/8, 114, 114/4, 154, 154-1, 154-2, 154-4. ZOro-1 člen 81, 81/1, 81/1-4, 81/2. URS člen 22, 29.
zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe - odvzem predmetov - vrednost odvzetega predmeta - pravica do izjave - pravica do izvajanja dokazov
V odločbi o prekršku je izrecno navedeno, koliko in katera vrsta nabojev se storilcu odvzema, s čimer je zadoščeno jasnosti in določnosti izrekanja stranske sankcije odvzema predmetov.
Iz besedila drugega odstavka 66. člena ZP-1 jasno izhaja, da je pritožba dopustna, če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 eurov, kar pomeni da navedeni znesek velja tako za odvzem predmetov, kot tudi za odvzem premoženjske koristi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izpolnjen zakonski pogoj za pritožbo iz drugega odstavka 66. člena ZP-1, za kar pa ni potrebovalo ravnati po četrtem odstavku 114. člena ZP-1 in storilca o preizkusu dovoljenosti pritožbe obveščati, zaradi česar ni podana kršitev pravice do izjave in do izvajanja dokazov v korist storilca.
ZP-1 člen 19a, 19a/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 1, 2, 2-9, 4.
začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - pravočasnost predloga - prepozen predlog - zavrženje predloga
Ker je sodišče prve stopnje s sodbo odločilo, da mora storilec preostanek globe plačati v 30. dneh od pravnomočnosti sodbe, je rok za plačilo globe (glede na to, da zaradi epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 roki v nenujnih sodnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020) iztekel v sredo 17. 6. 2020.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037472
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5, 46/5-6.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - odgovornost lastnika vozila - imetnik pravice uporabe vozila
Prvostopenjsko sodišče je zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek po 6. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 8. člena ZPrCP, iz katere izhaja zakonska domneva, da je lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe vozila voznik vozila.
Storitev hujšega prekrška v preizkusni dobi pomeni glede na drugi odstavek 202.e člena ZP-1 zakonski razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Na podlagi veljavnih določb ZP-1 sodišče storilki ne more podaljšati preizkusne dobe ali ji naložiti druge kazni, kar predlaga v pritožbi.
preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška
V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom, saj je ta postal pravnomočen.
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu za prekršek storjen v času preizkusne dobe, vendar je odločilna okoliščina za preklic to, da je prekršek storjen v času preizkusne dobe.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - štetje rokov - epidemija - zadržanje teka roka - nastop pravnomočnosti
Roki za procesna dejanja zaradi epidemije koronavirusa so v skladu s šestim odstavkom 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v sodnih in začasnih ukrepih v sodnih in upravnih postopkih (ZZUSUDJZ - Uradni list RS 36/2020) nehali teči z dnem 29. 3. 2020 in ne že s samo razglasitvijo epidemije 12. 3. 2020. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS, pa v predmetni zadevi ne pride v poštev, ker ta odredba velja le za sodne zadeve, o prekršku pa je bilo odločeno v hitrem postopek o prekršku, ki poteka pred prekrškovnim organom in preide v sodno pristojnost šele z odstopom zahteve za sodno varstvo sodišču.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - stroški postopka - odvetniški stroški
Temeljno načelo glede povrnitve stroškov v postopku o prekršku, da naj stroške postopka krije tisti, ki mu je izrečena sankcija za storjeni prekršek, proračun pa je mogoče obremeniti s stroški postopka le v primeru, če je bil postopek o prekršku ustavljen (in torej ni bila izrečena sankcija za prekršek).
Ker predstavlja izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zgolj dodatno posledico oziroma sankcijo, ki se jo izreče po pravnomočnosti izreka stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec (praviloma) ne more biti upravičen do povračila stroškov zastopanja po zagovorniku.
V posledici ugoditve predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bila vložena pritožba, ki bi ji bilo ugodeno in bi bil postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ustavljen.
Ker pa je vprašanje povračila stroškov v celoti urejeno v določbah 143. do 149. člena ZP-1, v postopkih o prekrških ni mogoče smiselno uporabljati niti določb ZUP niti določb ZKP.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljeni pritožbeni razlogi - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Pritožbeno sodišče storilcu verjame, da bo zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oteženo nudenje pomoči ženinemu stricu, vendar ta okoliščina ne predstavlja razloga za spremembo izpodbijanega sklepa, saj sodišče nima zakonske podlage, da bi na podlagi teh okoliščin sprejelo drugačno odločitev, niti nima možnosti odložiti vpis prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za določeno preizkusno dobo, kot predlaga storilec v pritožbi.
ZP-1 člen 66, 66/3. ZG člen 77c, 77c/1, 77c/1 - 3.
dejansko stanje prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog - prekluzija - skladišče - prevoz lesa - vodenje poslovnih knjig in evidenc
S pritožbenimi navedbami, da izjavi zaslišanega storilca, da lesa po dobavnicah, ki sta navedeni v odločbi o prekršku, sploh ni v skladišču, ampak ga je direktno peljal naprej, nikakor ni verjeti, da predložena dokumentacija dokazuje ravno nasprotno ter nadaljnje podrobno analiziranje posameznih dokumentov (dobavnice 6/18, povratnice št. 015218, dobavnice 25/18 in popratnice št. 015214) predstavlja podajanje lastne dokazne ocene ter uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, v katerih prekrškovni organ sodišču očita, da je pri odločanju upoštevalo dokaze, ki jih zaradi prekluzije ne bi smelo upoštevati.
Drži, da je odgovorna oseba pravne osebe ob zaslišanju na sodišču 12. 11. 2019 v spis vložila „popratnico za oblo drvo“ z dne 18. 1. 2018, mednarodni tovorni list CMR in popratnico za drugo dobavnico z dne 19. 3. 2018, vendar pa s predložitvijo takih dokumentov ni bila prekludirana, saj gre za dokumente, s katerimi je prekrškovni organ razpolagal že ob inšpekcijskem pregledu in izdaji odločbe o prekršku.
ZP-1 člen 26, 26/6, 155, 155/1, 155/1-8. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
odmera sankcije pod mejo - posebne olajševalne okoliščine - specialni povratnik - globa za prekršek - prepoved reformatio in peius - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odmera sankcije - glavna in stranska sankcija - finančna stiska
Predlagatelj postopka o prekršku, ki je na kraju kršitve obdolženemu zasegel osebni avtomobil, je v obdolžilnem predlogu prvostopenjskemu sodišču predlagal odvzem osebnega avtomobila v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZP-1, vendar pa prvostopenjsko sodišče predlagane stranske sankcije ni izreklo in je v izreku sodbe navedlo, da je bil zaseženi osebni avtomobil vrnjen lastnici. Obrazložitev prvostopenjske sodbe bi zato morala vsebovati razloge, zakaj sodišče predlagane stranske sankcije odvzema predmetov ni izreklo, česar pa ne vsebuje. Obrazložitev prvostopenjske sodbe zato v zvezi s tem nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, v kar pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni posegalo, saj bi s tem ravnalo v škodo obdolženega oziroma bi kršilo načelo prepovedi reformatio in peius.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženjsko stanje storilca - preseganje finančnega cenzusa - prihranki
Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča storilec je storilec, ki živi sam v lastnem gospodinjstvu in se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) šteje za samsko osebo, imel v mesecu vložitve vloge na dan 29. 1. 2020 na transakcijskem računu odprtem pri ... banki d.d. stanje v višini 15.691,95 EUR, na dan 25. 3. 2020 pa 17.276,10 EUR, medtem ko je na transakcijskem računu odprtem pri ... d.d. v mesecu vložitve vloge na dan 31. 1. 2020 imel 52.317,16 EUR, na dan 7. 5. 2020 pa 48.810,68 EUR. Ker vrednost denarnih sredstev, ki predstavlja storilčevo premoženje, znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
Za določitev nadomestnega zapora je lahko pristojno le okrajno sodišče. V trenutku vložitve predloga za določitev nadomestnega zapora storilec imel še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu na območju, ki spada pod pristojnost Okrajnega sodišča v Celju .
S trenutkom, ko je sodišče prve stopnje s pozivom storilca obvestilo o uvedbi postopka, se je krajevna pristojnost ustalila, o stvarni pristojnosti za odločanje v postopku za določitev nadomestnega zapora pa ne more biti dvoma in ta ni odvisna od kraja storilčevega prebivanja, saj je za odločanje v teh postopkih pristojno okrajno sodišče.
Iz pritožbenih navedb, da storilec stalno prebiva v tujini in da v Slovenijo ne prihaja, in podatkov o odprtih postopkih za izterjavo neplačanih davčnih obveznosti po sklepih o davčnih izvršbah, kot izhajajo iz obvestila FURS o obstoju okoliščin za odreditev nadomestnega zapora z dne 4. 11. 2019 (listna št. 1 spisa), mogoče utemeljeno sklepati, da obstajajo okoliščine, ki onemogočajo izvršitev in posledično odreditev nadomestnega zapora.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dovoljen, čeprav v konkretnem primeru na drugi strani ni nasprotne stranke oziroma oškodovanca, ki bi z ugoditvijo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje utrpel kakšne posledice oziroma izgubil kakršnekoli pravice, vendar ta okoliščina ne vpliva na vprašanje dovoljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, niti samo po sebi ne predstavlja razloga za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00036919
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz-1 člen 56, 56/10.
sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni izrek stranske sankcije - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem motornega vozila - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopenjsko sodišče je navedlo jasne in razumne razloge, ki v konkretnem primeru utemeljujejo pričakovanje, da bo izločitev odvzetega motornega vozila iz javnega prometa prispevala k dosegu cilja, to je varnost cestnega prometa, pri čemer je sodišče navedlo razloge za kriterije glede odvzema predmeta po drugem odstavku 25. člena ZP-1. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je bilo predmetno vozilo uporabljeno za storitev prekrška. Poleg tega je iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov v spisu razvidno, da je bil storilec s kar tremi pravnomočnimi sodbami sankcioniran zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja tudi, da je sodišče pretehtalo sorazmerje med posegom v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekrška (lastnice vozila A. A.) in med pravico drugih udeležencev cestnega prometa do varne vožnje, s čimer je spoštovalo odločbo Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS, pa tudi sodbe višjih sodišč, da je potrebno pred posegom v lastninsko pravico kot ustavno zagotovljeno kategorijo opraviti še presojo sorazmernosti. V okviru te presoje pa je sodišče upoštevalo tudi skrbnost lastnice vozila oziroma razmerje med ravnanjem lastnice in kršitvijo zakonodaje.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - nepopoln predlog - poziv za dopolnitev predloga - dopolnitev nepopolnega predloga - pravočasna vloga - vloga, poslana drugemu oddelku pristojnega sodišča
Dejstvo, da je bila vloga poslana pomotoma drugemu oddelku istega sodišča, ne more biti na škodo storilke.
Ker je pritožnica izkazala, da je svojo vlogo dopolnila, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno formalno preizkusiti, ali je bila vloga dopolnjena v roku in ali je bila tudi dopolnjena z vsemi zahtevanimi podatki; v primeru pozitivnega odgovora pa bo moralo po vsebini vlogo pretehtati in odločiti o predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039975
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - prepovedane droge - strokovni pregled - zakonitost postopka - zapisnik kot javna listina - direktni naklep
Dejstvo, da se obdolženec ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb zagovora in da so razlogi sami s seboj v nasprotju.
Glede na dejstvo, da je obdolženec bil seznanjen z rezultatom hitrega testa in policistovo odredbo, se je zavedal, da je odklonitev strokovnega pregleda v nasprotju s policistovo odredbo; pri policistovi seznanitvi obdolženca s stroški strokovnega pregleda pa tudi ne gre za zavajajočo ali lažno vplivanje policista na obdolženčevo odločitev, ki je v končni fazi bila povsem njegova in neizsiljena ter jo je obdolženec potrdil s podpisom zapisnika, ki potrjuje skladni izpovedbi obeh policistov, da je odklonitev strokovnega pregleda bila obdolženčeva lastna odločitev.