priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje - načelo pravnomočnosti odločbe
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je v času prekrška vozila druga oseba, katere podatke sporoča. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano.
vročitev odločbe - pravica do izjave - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ureja osebno vročanje dokumentov stranki, se za osebno vročitev šteje tudi vročitev s fikcijo. Ta glede na četrti odstavek 87. člena ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če dokumenta v 15 dneh ne prevzame (kot je bilo tudi v konkretnem primeru), pa velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (kot je bilo v konkretnem primeru).
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - krivda - malomarnost
Storilec ki ravna iz malomarnosti, ne deluje zaradi negativnega odnosa do poškodovane pravne dobrine, ne odloča se torej zoper to pravno dobrino, temveč ravna nepazljivo. Zveza med ravnanjem in posledico bo presegala golo naključje, ker je posledica potencialno vsebovana v ravnanju, ki nasprotuje dolžni pazljivosti. Zaključek, da storilec ravna lahkomiselno, je tako možen le ob ugotovitvi dolžne (objektivne in subjektivne) pazljivosti, pri čemer je kršitev objektivne dolžne pazljivosti del protipravnosti, kršitev subjektivne dolžne pazljivosti pa predmet ugotavljanja znotraj krivde.
Sodišče prve stopnje storilcu očita kršitev dolžne pazljivosti, pri čemer pa iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja, na katerih dejstvih sodišče prve stopnje temelji zaključek, da je storilec v konkretnem primeru to bil dolžan preveriti. Te dolžnosti starša namreč ne določa noben zakon, iz razlogov izpodbijane sodbe pa tudi ne izhajajo nobene ugotovljene okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bila ta nevarnost tako objektivno kot subjektivno predvidljiva.
pravica do pravnega sredstva - priznanje in izvršitev sodnih odločb - pravica do uporabe lastnega jezika - smotrnost uvedbe postopka
Četudi je upoštevati, da z ugoditvijo pobudi in vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe prekrškovnega organa Republike Slovenije v drugi državi članici EU sodišče potrjuje pravilnost izvedenega postopka v Republiki Sloveniji in jamči, da so storilcu v postopku o prekršku bile zagotovljene vse procesne pravice po pravu Republike Slovenije, predvsem pravica do uporabe lastnega jezika v postopku in pravica do učinkovitega pravnega sredstva, je ugotoviti, da mora glede zagotovitve učinkovitega pravnega sredstva sodišče v obrazcu iz Priloge 10 potrditi le, da je v primeru, če je bila odločba izdana v pisnem postopku, oseba bila osebno ali prek zastopnika pooblaščenega po pravu države izdaje obveščena o pravici in rokih za vložitev pravnega sredstva. Zato zaključki sodišča prve stopnje o izvotlitvi pravice do pravnega sredstva (ter s tem kršitvi 25. člena Ustave Republike Slovenije in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic) stranki, ki je zoper prevedeno odločbo vložila redno pravno sredstvo po zagovorniku, v zvezi s katerim ni bilo dvoma, da razume slovenski jezik, le razlogi za njegovo zavrnitev ji niso bili sporočeni v prevodu, presegajo okoliščine, ki jih mora sodišče prve stopnje ugotavljati glede na 196. v povezavi s 197. členom ZSKZDČEU-1, zgolj dejstvo, da stranki, ki ima v postopku (slovenskega) zagovornika ni bila vročena sodba sodišča druge stopnje, s katero je bila potrjena odločitev sodišča prve stopnje (s katero se je stranka seznanila v svojem jeziku), pa ne zadošča za zaključek, da je bila storilcu v zvezi z vsemi izdanimi odločbami kršena pravica do poštenega postopka1.
pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do poštenega postopka
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno pomembni.
Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti.
Ker tega sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni storilo, prav tako pa vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, so utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku ter kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka.
ZP-1 člen 30, 30/1, 106, 106/3, 106/4, 106/4-5, 137, 137/2, 137/3, 184. ZEPI člen 35, 35/5, 39, 39/1, 48, 48/1, 48/1-6, 48/2. ZNPPol člen 54, 54/3, 54/4.
otrok - zaseg predmeta - obvezen odvzem predmetov - izključitev postopka o prekršku - predhodni preizkus - ustavitev postopka
Ugotovitev, da je prekršek storila oseba, ki je mlajša od 14 let, je okoliščina, ki izključuje postopek o prekršku po samem zakonu, saj se proti mladoletniku, ki ob storitvi prekrška še ni bil star 14 let (otrok), ne smejo voditi postopki za prekrške in izreči sankcije za prekrške. V takem primeru sodišče obdolžilni predlog (v celoti) zavrne. Tako ni bilo podlage za postopanje sodišča po določbah drugega in tretjega odstavka 137. člena ZP-1, po katerih se predmeti, ki se po zakonu smejo ali morajo odvzeti, odvzamejo tudi tedaj, kadar se postopek za prekrške ustavi ali če se storilcu prekrška izreče opomin. Na kateri pravni podlagi naj bi sicer sodišče ob zavrnitvi obdolžilnega predloga iz razloga, ker se zoper otroka ne smejo voditi postopki za prekrške in izreči sankcije za prekrške, odločilo tudi o odvzemu predmeta, pa prekrškovni organ tudi ne pove. Ima pa prekrškovni organ v 54. členu ZNPPol pooblastilo, da v primeru, ko zoper osebo, ki ji je bil predmet zasežen, in bil uveden postopek pred pristojnim organom, zaseženi predmet osebi vrne, razen če gre za nevarne predmete ali predmete, ki jih je po zakonu treba odvzeti, ali če je oseba nedvomno izrazila voljo, da predmete ne želi več imeti v lasti. Nevaren predmet ali predmet, ki ga je po zakonu treba odvzeti in ki ne bo vrnjen osebi, morajo policisti komisijsko uničiti ali odstopiti subjektu, ki je pristojen za njegovo uničenje, ter o tem napisati zapisnik.
opis prekrška - opisano dejanje ni prekršek - elektronska registracija - ustavitev postopka o prekršku
Določbo „elektronska registracija v skladu s predpisi“ je zato treba v situaciji, ko naprava ne deluje pravilno ali na njej ni dobroimetja, razumeti tako, da mora cestninski zavezanec ob vstopu na cestninsko cesto (oziroma ko prevozi prvo cestninsko točko) preveriti, ali naprava deluje pravilno in se, če ugotovi, da ne, ustaviti na prvi informacijski cestninski točki in napako odpraviti. Šele če tega ne stori, stori prekršek po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn. V opisu dejanja v predmetnem plačilnem nalogu je sicer prekrškovni organ navedel, da storilec ni izvedel elektronske registracije in da je bil opozorjen, da mikrovalovna komunikacija ni stekla, manjka pa konkretizacija zakonskega znaka, to je, da se ni ustavil na prvi uporabniški točki in napake ni odpravil.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4. ZP-1 člen 90, 155, 155/2.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest
Sodišče prve stopnje je s postopanjem, ko je o dejstvu nevpliva mobitela na rezultat pri opravljanju alkotesta z Drager tip 6820 ter o verodostojnosti podatkov glede kalibracije navedenega alkotesta, ki izhajajo iz evidenčne knjižice, sklepalo le na podlagi odgovora Urada z dne 26. 3. 2024, ki se nanaša na drug tip elektronskih alkotestov in iz katerega odgovor, zakaj v digitalnem izpisu ni zavedene kalibracije ne izhaja, pri tem pa je zavrnilo vse ostale dokazne predloge obrambe v zvezi s tem, poseglo v obdolženčevo pravico do obrambe.
zastaranje pregona - absolutno zastaranje - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
Pritožbeno sodišče poudarja, da se pri presoji vprašanja absolutnega zastaranja pregona za prekršek določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ ne upoštevajo, saj potek absolutnega zastaralnega roka v postopku o prekršku v vsakem primeru in brezpogojno povzroči nastop zastaranja. To pa pomeni, da uveljavitev ZZUSUDJZ, ki je posebej uredila tek rokov med epidemijo nalezljive bolezni in predpisala njihovo zadržanje v vseh nenujnih sodnih zadevah, nima nobenega vpliva na potek absolutnega zastaralnega roka iz šestega odstavka 42. člena ZP-11.
odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obseg izpodbijanja
Ob tem, ko sta se vlagatelja ZSV branila s trditvami, da obstojijo okoliščine za izrek opomina oziroma celo za ustavitev postopka zaradi prekrška neznatnega pomena, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhajajo zaključki o neobstoju okoliščin, ki delajo prekršek posebno lahek, je očitno sodišče prve stopnje v tem delu štelo ZSV pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe za neutemeljeno. Ker pa v izreku sodbe sodišče prve stopnje zahteve za sodno varstvo v preostalem delu ni zavrnilo, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi, zato izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
stroški postopka o prekršku - nagrada vročevalca - naslov za vročanje - veljavno opravljena vročitev
Po tretjem odstavku 34. člena Zakona o detektivski dejavnosti, detektiv vroča pisemske in druge pošiljke naslovnikom. Vročanje je torej ena izmed dejavnosti oziroma storitev, ki jih opravlja detektiv. Z vidika opravljene storitve (hkrati isti osebi) je glede na dikcijo prvega odstavka 8. člena Pravilnika to le ena vročitev, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Ob tem, ko iz spisovnih podatkov izhaja, da je bilo vročevalcu po zaprosilu sodišča prve stopnje odrejena vročitev dveh pisanj istemu naslovniku hkrati ter da je navedeni pisanji detektiv uspešno vročil tej osebi dne 5. 7. 2024, se pritožba glede na zgoraj navedeno neutemeljeno zavzema, da gre zaradi vročitve dveh različnih pošiljk, za dve dejanji vročitve.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00082166
ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6.
nasilno in drzno vedenje - izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - video posnetek kot dokaz - pravica do zasebnosti - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti
Če je storilec nasprotoval snemanju na njegovi posesti, je B. A. s snemanjem kljub prepovedi posegel v izključno pravico storilca, da sam razpolaga s svojo podobo in besedo, s tem pa v njegovo pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave. To pa ne pomeni, da ne bi bil tak poseg v pravico do zasebnosti pod določenimi pogoji dopusten, vendar bi morale za izvedbo dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, obstajati posebej utemeljene okoliščine. Izvedba takšnega dokaza bi morala imeti poseben pomen za izvrševanje neke pravice, ki jo varuje Ustava. V takšnem primeru mora sodišče upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost. Pravica do zasebnosti je omejena s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Odgovor na vprašanje, kdaj je zasebnosti treba zagotoviti pravno varstvo, nudi tako imenovani koncept razumno pričakovanje zasebnosti. Po njem je pričakovanje zasebnosti tako v prostorskem kot tudi v funkcionalnem pogledu na tistem, kar oseba skuša ohraniti kot zasebna, lahko predmet varstva, dokler bo posameznik tako pričakovanje izrazil na navzven zaznaven način, in če bo to pričakovanje objektivno opravičljivo. Tako pričakovanje ni objektivno opravičljivo takrat, kadar stoji posameznikovi pravici do zasebnosti nasproti druga ustavno varovana pravica, ki ji je treba dati prednost ob upoštevanju načela sorazmernosti. Na splošno velja, da čim manj intimno je področje zasebnosti, tem manjšo pravno zaščito uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov.
Ne glede na to, da je prekrškovni organ o obeh prekrških odločil z isto odločbo, gre še vedno za dva različna prekrška, ki naj bi bila storjena z dvema različnim dejanjema, zato plačilo globe za en prekršek ne vpliva na dovoljenost zahteve za sodno varstvo za drug prekršek. Tudi sicer je bil storilcu za prekršek po šestem odstavku 110. člena ZPrCP izrečen opomin, določbo 57.c člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) pa je mogoče uporabiti le, če je storilcu izrečena globa.
pritožba zoper sodbo - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženkino obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, (celo v času, ko še ni potekla preizkusna doba po sklepu EPVD 657/2023 z dne 20. 9. 2023, s katerim ji je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), kar kaže na voznico, katere osebnost in njeno prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neogibno potreben.
Zato tudi s pritožbenim izpostavljanjem potrebe po vozniškem dovoljenju zaradi preživljanja sebe in hčere, pritožnica ne more biti uspešna, saj je ob tako ugotovljenih dejstvih sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je za varnost ljudi in premoženja pred ogrožanjem v cestnem prometu začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben oziroma da vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja obdolženki ne bi bila v skladu z zagotavljanjem varnosti cestnega prometa.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor - utemeljen sum - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je obdolžencu pravilno obrazložilo, da se v tej fazi postopka dokazov še ne ocenjuje, zato očitki o njihovi neverodostojnosti niso upoštevni. Prav tako pravilno je glede na vsebino dokazov (vpogled pritožbenega sodišča v listine spisa) zaključilo, da le ti niso očitno nezakoniti. Pritožbeno vztrajanje pri trditvah, s katerimi obdolženec izpodbija verodostojnost dokazov (konkretno, da zapisnik o alkoholiziranosti ne predstavlja javne listine ter da opis prekrška ne predstavlja materialnega dokaza), je vsled obrazloženemu pravno nerelevantno, saj zaključek sodišča prve stopnje, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne temelji na dokazni oceni teh dokazov. Utemeljen sum, kot dokazni standard, namreč pomeni le, da je verjetnost, da je obdolženec storil očitani prekršek večja od verjetnosti, da ga ni storil.
zahteva za sodno varstvo - pravočasnost - dan oddaje na pošto
Pritožnik zatrjuje, da ne ve, ali je ZSV vložil pravočasno, saj je zaradi zdravstvenih težav pismo dal kar poštarju. Storilcu je pojasniti, da je ob pravilni ugotovitvi, da je storilec ZSV vložil preko navadne pošte dne 26. 2. 2024 (vpogled v kuverto, pripeto k ZSV z dne 24. 2. 2024), sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila navedena ZSV vložena šele dne 28. 2. 2024, saj jo je glede na prejemni žig Policijske postaje Šmarje pri Jelšah prekrškovni organ prejel šele dne 28. 2. 2024.
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 199, 199/2, 200, 200/1, 200/2, 200/3.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga - rok za plačilo globe - štetje rokov - pravnomočnost odločbe - izvršljivost odločbe - vložitev pravnega sredstva - zadržanje izvršitve - seznanitev z odločbo - vročitev odločbe
Pri štetju roka za plačilo globe in stroškov postopka pa je potrebno upoštevati določbe ZP-1 o pravnomočnosti in izvršljivosti odločb. V primeru, če je bilo zoper odločbo organa za odločanje o prekršku vloženo pravno sredstvo, o katerem je bilo odločeno na drugi stopnji, v skladu z drugim odstavkom 199. člena ZP-1 pravnomočnost nastopi z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva. Odločba, izdana v postopku o prekršku, pa se v skladu s prvim odstavkom 200. člena ZP-1 izvrši, ko postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir, če ta zakon ne določa drugače. Na podlagi drugega odstavka 200. člena ZP-1 se odločba izvrši, ko preteče rok, ki je v njej določen za plačilo globe in stroškov postopka. V tretjem odstavku 200. člena ZP-1 pa je določena izjema, saj v primeru, če je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo oziroma pritožbo, pa zahteva oziroma pritožba zadrži izvršitev ali če izvršitev zadrži sodišče, se ta rok šteje od dneva, ko je bila storilcu naznanjena odločba, s katero je bila izpodbijana odločba potrjena ali spremenjena.
Iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja, zakaj sodišče prve stopnje ne sledi izpovedbi storilca oziroma zakaj jo šteje za neverodostojno, prav tako pa tega ni mogoče sklepati iz dokazne ocene izpovedbe oškodovanke, saj je le ta pomanjkljiva, ker je obrazložena le z zaključkom, da jo sodišče šteje za verodostojno.
Pritožbeni očitki o podani kršitvi po drugem odstavku 155. člena v zvezi z 68. členom ZP-1 se tako izkažejo za utemeljene, saj je takšna dokazna ocena sodišča prve stopnje v neskladju z določbo 68. člena ZP-1, ki izrecno določa, da mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Vsled navedenemu, ko sodišče dokazov obrambe sploh ni dokazno ocenilo, pa je okoliščine, ki so storilcu v korist, preiskalo manj skrbno kot okoliščine, ki ga obremenjujejo.
konkretizacija prekrška - uporaba mobilnega telefona med vožnjo
Ob po sodišču prve stopnje ugotovljenem, da je storilec med vožnjo v desni roki držal telefon in po njem tipkal, ni mogoče slediti pritožbenim opozorilom, da izpodbijana odločitev sankcionira vsakršno uporabo telefona. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje namreč utemeljeno zaključilo, da je takšna uporaba telefona sankcionirana z določbo petega v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPrCP, torej da zmanjšuje voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.
hitri postopek o prekršku - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - obseg izpodbijanja
Sodišče prve stopnje je odločalo o zahtevi za sodno varstvo (ZSV) zagovornika storilca, v kateri je le ta utemeljeval, da storilec očitanega prekrška ni storil, saj njegova hitrost ni presegala 50 km/h in se tako meritev ni mogla nanašati na njegovo vozilo.
Sodišče prve stopnje je tej ZSV le delno ugodilo, in sicer po uradni dolžnosti glede pravne kvalifikacije in izreka milejše sankcije zaradi spremenjene zakonodaje.
Ob tem, ko se je storilec branil s trditvami, da očitanega prekrška ni storil ter želel ustavitev postopka o prekršku zoper njega, iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhajajo zaključki o njegovi odgovornosti za ta prekršek, je očitno sodišče prve stopnje v tem delu štelo ZSV zagovornika storilca za neutemeljeno. Ker pa v izreku sodbe, sodišče prve stopnje ni zavrnilo zahteve za sodno varstvo v preostalem delu, pritožbeno sodišče glede na povzete razloge sodišča prve stopnje zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma da so razlogi sodbe glede na izrek nerazumljivi.