Na podlagi obstoječega obvestila Ministrstva za pravosodje, z dne 18. 1. 2022, zato ni mogoče odločati o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu kot vozniku začetniku, saj mu s tem ni zagotovljeno načelo enakega varstva pravic skladno z 22. členom Ustave Republike Slovenije, ker časovno nepravilno zaporedje vpisov pravnomočno pridobljenih kazenskih točk v kazensko evidenco storilca spravlja v neenak položaj.
KZ-1 člen 29, 29/3.. ZPrCP člen 107, 107/12, 155, 155/2, 156, 156-2.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - prištevnost obdolženca - izključitev odgovornosti
V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ustno dopolnila izvedensko mnenje na naroku na prvostopenjskem sodišču, ob prisotnosti obdolženčevega zagovornika, obširno je odgovorila na vsa postavljena vprašanja zagovornika in na podlagi strokovnih argumentov vztrajala pri že podanem zaključku, da je bila v času storitve prekrška ohranjena obdolženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost obvladovanja svojega ravnanja pa je bila bistveno zmanjšana.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 27, 27/9, 101, 101/10.
krivda - obrazložitev sodbe o prekršku - ustavitev vozila - razlogi o krivdi
Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem subjektivnega elementa prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek zapisalo zgolj, da je storilec ravnal z eventualnim naklepom, saj se je zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica, pa je v le-to privolil. Ker slednji zapis predstavlja zgolj prepis zakonske definicije eventualnega naklepa, zagovornica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je glede subjektivnega odnosa storilca do storitve prekrška zgolj postavilo definicijo in da svojega zaključka ni z ničemer obrazložilo.
ZP-1 člen 66, 66/2. ZZZiv člen 45, 45/1, 45/1 - 2.
zahteva za sodno varstvo - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - napad psa
Sodišče prve stopnje je odločalo o storilčevi vloženi ZSV v hitrem postopku o prekršku, v takih postopkih pa v skladu z določbo drugega odstavka člena 66 ZP-1 pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga storilec utemeljuje v svojih pritožbenih navedbah, ni dovoljen in je pritožbeno sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga v takih primerih ugotovi prvo sodišče.
Sodišče v okviru preizkusa dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preverja le, ali je predlog vložila upravičena oseba in ali je bilo storilcu v preteklosti že odložena izvršitev prenehanja vozniškega dovoljenja ter ali je od poteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poteklo že več kot dve leti.
plačilo cestnine - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - fizična oseba - plačilni nalog - odločba o prekršku
Kot izhaja iz povzete kronologije vodenja prekrškovnega postopka pred prekrškovnim organom, je prvotni PN z dne 27. 6. 2020 sicer bil izdan storilcu M. M., čeprav iz istega PN izhaja tudi ime pravne osebe T. T. s.p., torej je ta PN bil izdan M. M. kot s. p., v prid česar govori tudi pooblastilo zagovornice z dne 7. 7. 2020, ki ga je podpisal pooblastitelj M. M., T. T. s.p., medtem kot je PN z dne 27. 8. 2020 bil izdan na ime M. M., kot fizično osebo, v prid česar govori tudi pravna opredelitev prekrškov z nižjo globo, ki se je poslej izdala storilcu po določbi 1. - 10. točki člena 42 ZCestn. Ta PN je, kot navaja prekrškovni organ, postal pravnomočen (o tem se v spisovnem gradivu ne nahaja podatek), saj zoper tako izdani PN ni bila vložena ZSV.
V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče skrbno preučiti celotno spisovno gradivo in v tej zvezi natančno analizirati oba izdana PN prekrškovnega organa z dne 27. 6. 2020 in z dne 27. 8. 2020 ter odločbo prekrškovnega organa z dne 17. 8. 2020, nato pa ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 14a ZP-1 ugotoviti, ali je med izdajo enega in drugega PN šlo za istega storilca, zlasti ker je M. M. že v času izdaje prvega PN bil samostojni podjetnik (s. p.), zaradi česar mu je v prvo izdanem PN z dne 27. 6. 2020 bil izdan PN kot s. p., nadomeščen PN z dne 27. 8. 2020 pa je bil izdan M. M. očitno kot fizični osebi z nižjo enotno globo, kot v prvotno izdanem PN.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - rok za izdajo sklepa - instrukcijski rok - prekluzivni rok - namenska razlaga
Prvi odstavek 113.b člena ZP-1 določa, da mora sodišče o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja iz prvega odstavka 113.a člena ZP-1 odločiti s sklepom, ki ga mora odpraviti najpozneje v osmih dneh od prejema zadeve, vendar pojma "odprava" ni mogoče enačiti s pojmom "vročitev", kot to zmotno počne obdolženec v pritožbi. Odprava sklepa pomeni procesno dejanje sodišča, ko sodišče sodno pisanje preda osebi, ki opravlja dejavnost vročanja pisemskih pošiljk, vročitev pa pomeni dejanje vročevalca, ko pisemsko pošiljko izroči naslovniku oziroma ko nastopijo zakonski pogoji za uporabo določb o fikciji vročitve.
Rok iz prvega odstavka 113.b člena ZP-1 ni prekluziven, temveč instrukcijski rok.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00054054
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107. ZP-1 člen 113a, 113b, 113b/2.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - nezakonit dokaz - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - začetek postopka o prekršku
Tudi po presoji vloženega ugovora s strani obdolženca je prvo sodišče ugotovilo, da ugovorne navedbe obdolženca obstoja utemeljenega suma niso mogle omajati.
Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega preizkusa alkoholiziranosti in izpolnjenega zapisnika po določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP ugotovi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon in če udeleženec tak zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku in le v primeru, ko udeleženec cestnega prometa takemu rezultatu oporeka, pride v poštev, da mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku ali strokovni pregled. Ali povedano še drugače, prekrškovni postopek se začne šele tisti trenutek, ko prekrškovni organ ugotovi, da konkretni voznik v cestnem prometu vozi s stopnjo alkoholiziranosti, ki presega dovoljeno.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - štetje rokov - zavrženje pritožbe - zmota
Kot pojasnjuje storilec v pritožbi, je rok za vložitev pritožbe zamudil, ker si je zmotno razlagal pravila o štetju rokov. To pa je okoliščina povsem subjektivne narave, na katero bi lahko vplival tako, da bi se ob pravilnem štetju rokov ustrezno pozanimal, bodisi pri zagovorniku, ki ga je zastopal v predmetnem postopku, bodisi pri sodišču, pa tega očitno ni storil.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
zahteva za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - predlog za zaslišanje priče - javni red in mir
Sodišče lahko dokazni predlog za izvedbo razbremenilnih dokazov zavrne le, če oceni, da želi obdolženec s predlaganim dokazom dokazovati dejstva, ki za odločitev o zadevi niso pomembna in je dokaz nerelevanten, ali če šteje dejstvo, ki naj bi ga storilec dokazoval s predlaganim dokazom, za že dokazano na podlagi dotlej izvedenih dokazov, ali če je predlagani dokaz neprimeren oziroma nedosegljiv in ga ni mogoče izvesti. Vsekakor pa se mora sodišče do dokaznega predloga izrecno opredeliti in svojo odločitev o tem, da predlaganega dokaza ne izvede, tudi ustrezno obrazložiti.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev dovoljene hitrosti - dokazni predlog obrambe - kontrolni pregled tahografa - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot pravilno opozarja pritožba, razlogi za zavrnitev predlaganega dokaza z vpogledom v tahograf in primerjavo tamkajšnjih zapisov hitrosti vozila z izmerjeno hitrostjo, ki je bila zabeležena na laserskem merilniku hitrosti, niso prepričljivi. Prvo sodišče pa je, kot izpostavlja pritožba tudi spregledalo, da je storilec že v vloženi ZSV predlagal, da se pridobi poleg certifikata o skladnosti za navedeni laserski merilnik in potrdila o usposobljenosti za policista R. R. tudi izpis meritev iz laserskega merilnika, do česar se prvo sodišče ni opredelilo.
ZUP člen 87, 87/1, 98, 98/1. ZP-1 člen 67, 67/2, 155, 155/2.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vročitev sklepa - način vročanja - napake pri vročanju - seznanitev z odločbo
Čeprav je torej vročanje natančno predpisano procesno dejanje, je bistvo vročanja v tem, da se stranka seznani z vsebino odločitve, to pa je bilo v predmetni zadevi jasno in nedvomno zagotovljeno. Ne glede na način vročanja namreč ni nobenega dvoma o tem, da je storilcu bil sklep o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja osebno vročen 30. 11. 2021, s čemer je bil seznanjen z vsebino sklepa in je tudi pravočasno poskrbel za zagotovitev brezplačne pravne pomoči in vložitev pravnega sredstva zoper ta sklep. Tako način vročanja, ki se ga je poslužilo sodišče prve stopnje za vročitev izpodbijanega sklepa (ko je za pomoč pri vročanju zaprosilo PP Celje), v ničemer ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je pritožnik podjetnik, ki ima v povprečju letno zaposlenih osem delavcev, ki morajo preživljati svoje družine in da doslej v cestnem prometu ni bil udeležen v nobeni prometni nesreči, vozniško dovoljenje pa nujno potrebuje zaradi opravljanja dejavnosti, so neupoštevne.
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana sodba dosežena ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrškov.
Pritožbeno sodišče sicer verjame, da storilec obžaluje storitev prekrška in da ga v posledici izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko doletijo številne neugodne posledice, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih navedb spremenilo izpodbijano odločitev.
zahteva za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zavrženje zahteve za sodno varstvo
V sodni praksi je namreč jasno zavzeto stališče, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar se mora do dokaznih predlogov ustrezno opredeliti in obrazložiti, zakaj šteje, da izvedba posameznega dokaza ni potrebna, teh razlogov pa izpodbijana sodba ne vsebuje.
zahteva za sodno varstvo - procesna predpostavka za začetek postopka - začetek postopka o prekršku - v tujini registrirano vozilo
V zadevah, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z motornim vozilom, registriranim v drugi državi članici EU, se postopek o prekršku začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim. Zato je s pošiljanjem pisnega obvestila z dne 8. 11. 2018 postopek o prekršku bil začet znotraj 30 dnevnega roka, ki ga določa četrti odstavek 42. člena ZP-1, čeprav je plačilni nalog bil izdan šele 24. 5. 2019.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog
Čeprav iz poslovnega registra Slovenije pri Ajpes res izhaja, da je storilka zgolj družbenica v družbi A. d.o.o., medtem ko je zakoniti zastopnik te družbe D. T., in četudi drži, da sama nima veljavnega vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče v okviru predmetnega postopka tega ne more upoštevati oziroma na podlagi takih navedb spremeniti izpodbijane odločitve, saj je odločba pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in je slovensko sodišče nanjo vezano.
ZP-1 člen 135, 155, 155/1, 155/1-8. ZTuj-2 člen 44, 44/5, 44/7, 60,145, 145/2, 145/2 - 2.
zahteva za sodno varstvo - razlogi o krivdi - sestavine sodbe - nezakonito bivanje tujca
Razlogi o subjektivnem elementu prekrška tj. odgovornosti za storjeni prekršek so nujna sestavina obrazložitve v skladu s 135. členom ZP-1. Odsotnost teh razlogov v sodbi predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZP-1 člen 14, 14.a.. ZDCOPMD člen 37.a, 37.a/1, 40.č, 40.č/1.
sprememba sodbe sodišča prve stopnje - odgovornost samostojnega podjetnika - opustitev dolžnega ravnanja - opustitev dolžnega nadzora - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška v izreku - pravica do obrambe
V predmetni zadevi je prekrškovni organ storilcu - samostojnemu podjetniku - očital opustitev dolžnosti seznanitve in opustitev dolžnosti nadzora. Navedba, da je samostojni podjetnik opustil dolžno seznanitev voznika s cestnoprometnimi predpisi in pravilno uporabo tahografa in vozniške kartice, je po prepričanju pritožbenega sodišča dovolj konkretna, saj lahko samostojni podjetnik sam izbere način seznanjanja svojih delavcev glede na njegovo poznavanje vseh okoliščin. Tak očitek tudi omogoča obrambo, saj zadošča, da storilec izkaže, kako je svoje delavce seznanjal s predpisi in pravilno uporabo (v obravnavani zadevi) tahografa in vozniške kartice. Pri opustitvi dolžnega nadzorstva pa je že po naravi stvari položaj drugačen. Konkretna dejanja, ki bi jih storilec moral izvesti, pa jih ni, bi morala biti v izreku odločbe navedena. Le v takem primeru je samostojnemu podjetniku omogočena pravica do obrambe. Iz obrazložitve odločbe sicer nekatera taka dejanja izhajajo (storilec naj dela ne bi odrejal tako, da bi imel neposredni storilec dovolj časa za upoštevanje predpisov in naj ne bi izvajal rednih kontrol in z izpiski ali prenosom podatkov iz digitalnega tahografa nadzoroval pravilne uporabe tahografa), vendar opis v obrazložitvi odločbe ne zadošča in je v tem delu pritrditi pritožbi, da opustitev dolžnega nadzorstva, kot je opisana v izreku, ni prekršek.