Ker pri odločanju o preklicu odložitve sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, se v okviru postopka za preklic odložitve izvršitve prenehanja vejlavnosti vozniškega dovoljenja zaradi vezanosti na pravnomočne odločitve ne more in ne sme spuščati v vsebino teh odločb ter presojo njihove pravilnosti in zakonitosti.
vročanje s fikcijo - možnost seznanitve - priznanje tuje sodne odločbe
Iz listin izhaja, da je odločba o prekršku bila odgovorni osebi pravne osebe vročena na naslov, ki je naslov stalnega prebivališča storilca kot tudi hkrati naslov sedeža pravne osebe A. d.o.o.. Pri tem iz izpostavljene javne listine (obvestila o vročitvi) izhaja, da je vročitev bila opravljena s fikcijo, po preteku roka za dvig pa je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno zatrjuje, da storilcu predmetna odločba o prekršku ni bila vročena.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe so nerelevantne pritiožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje v kakšnih okoliščinah je prišlo do storitve prekrška v času preizkusne dobe.
Iz podatkov spisa sicer izhaja, da je v potrdilu označeno, da je bila obdolžena pravna oseba obveščena o pravici, da izpodbija odločbo in o rokih za takšno pravno sredstvo, vendar dokazila o vročitvi k zahtevi ni bilo priloženega. Pravilno pa pritožba opozarja, da iz potrdila ne izhaja, da je bila obdolžena pravna oseba navzoča v postopku, v katerem je bila izdana odločba oziroma da so podani pogoji za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti in je v tem delu potrdilo nepopolno.
Pri storilcih, ki v manj kot dveh letih po poteku preizkusne dobe ponovno izpolnijo pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma so ponovno postavljeni v situacijo, ko prosijo za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni mogoče pričakovati, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov, saj s prvotno odložitvijo izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja namena tega ukrepa očitno niso dosegli.
Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter ne glede na to, kako storilec sam sebe ocenjuje kot voznika motornih vozil, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - hujši prekršek
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe sodišče ugotavlja le, kdaj je začela teči in kdaj se je iztekla oz. bi se iztekla preizkusna doba, kdaj je bil storjen prekršek ter ali je odločitev o odgovornosti za ta prekršek pravnomočna.
seznanitev z odločbo - vročilnica - priznanje tuje sodne odločbe
Ker iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa prekrškovni organ države izdajateljice pozvalo na predložitev dokazila o vročitvi (dopis z dne 1. 10. 2021; l. št. 14 spisa) ter pridobilo vročilnico (l. št. 17 spisa) iz katere izhaja, da je bila storilki odločba prekrškovnega organa vročena osebno dne 8. 4. 2019, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da storilki odločba ni bila vročena ter da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da ni podana nobena izmed predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje po 186. členu ZSKZDČEU-1.
ustavitev postopka - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - umik predloga
Iz dopisa prekrškovnega organa države izdajateljice z dne 13. 1. 2022 (l. št. 37 spisa) izhaja, da organ države izdajateljice umika predlog za priznanje in izvršitev.
Če pristojni organ države izdaje sporoči, da je bila odločba, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ali njena izvršljivost razveljavljena ali da izvrševanja zaradi drugih razlogov ne zahteva več, se postopek izvrševanja takoj ustavi.
nedovoljen pritožbeni razlog - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejansko stanje
Za odločitev o predlogu za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organ države izdaje ni bistvenega pomena, ali se storilec spominja prekrška oz. ali ve, če je prekršek sploh storil, saj gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja v postopku o prekršku, ki ga je vodil pristojni organ države izdaje in je bil pravnomočno zaključen. V okviru predmetnega postopka namreč sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno in zato tudi ne presoja, na kakšnih dokazi temelji odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 27, 27/9. ZP-1 člen 21, 21/2.
vožnja brez vozniškega dovoljenja - odločba o sankciji za prekršek - izrek globe - opomin - pogoji za izrek sodnega opomina
Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih prekršek mogoče, kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek ocenil kot hujši prekršek, saj je zanj predpisal stransko kazen 5 kazenskih točk), oceniti za lahkega.
odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - domneva nedolžnosti
Pri tem je napačno uporabilo materialno pravo, saj je do storilca postavilo prestroge zahteve za izpolnitev dokaznega bremena. Težo dokaznega bremena je namreč treba razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti. Predložitev dokazov, s katerimi se izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva, je v primerjavi z obrnjenim dokaznim bremenom za stranko, ki ji je taka obveznost naložena, manj zahtevna, saj ni treba, da bi bilo sodišče prepričano o obstoju zatrjevanega dejstva. Sodišče prve stopnje je sicer v obrazložitvi zapisalo, da gre pri analognem tahografskem vložku za kopijo in da to ne izključuje možnosti, da je bilo ime na tahografu zapisano kasneje, za potrebe predmetnega postopka. Pri tem pa ni niti z besedo obrazložilo, na kateri konkretni okoliščini (in ne le na hipotetični možnosti) temelji svoj dvom v resničnost podatkov. Sodišče prve stopnje je torej dejansko od storilca zahtevalo dokaz onkraj razumnega dvoma.
Namen vročanja odločb je v tem, da se storilec seznani z odločitvijo organa in da lahko po potrebi uporabi pravna sredstva. Pravne posledice odločbe lahko namreč nastopijo šele od pravno veljavne vročitve odločbe. Vendar do posledic vročitve pride tudi v primeru, ko se naslovnik dejansko ne seznani z vsebino odločitve organa. Gre za t. i. fikcijo vročitve, ki je izkazana tudi v primeru vročitve sklepa z dne 16. 2. 2021. Četudi je torej možno, da se storilec z vsebino sklepa z dne 16. 2. 2021 dejansko ni seznanil, to za odločitev o pravočasnosti njegove pritožbe z dne 14. 2. 2022 ni relevantno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055422
ZP-1 člen 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/8, 46/8-4.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - načelo materialne resnice - dopolnitev dokaznega postopka - prekoračitev hitrosti vožnje
Zgolj dejstvo, da sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni štelo za izkazano, da je storilec vzbudil razumen dvom v pravilnost domnevanega dejstva, da je on storil prekršek, ne pomeni, da sodišče ni raziskovalo oziroma ugotavljalo tudi dejstva, ki so storilcu v korist.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00055266
ZP-1 člen 2, 2/2, 65, 65/4, 66, 66/2. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3.
zahteva za sodno varstvo - meritev hitrosti - postavitev izvedenca - dopolnitev dokaznega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ker je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje razumljivo in prepričljivo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga v drugem odstavku 6. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka o prekršku ter kršitvi pravice do obrambe neutemeljeni.
Ker storilec v določenem roku ni odgovoril na navedbe v obvestilu in se o okoliščinah iz pisnega obvestila ni izjavil, je sodišče prve stopnje ocenilo, da njegovo zaslišanje ni potrebno in je v skladu z določbami ZP-1 o predlogu odločilo brez zaslišanja storilca, na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo v času odločanja. Sodišče prve stopnje je tako ob sicer pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačanih glob v višini 7.180,00 EUR nadomestilo z 72. dnevi zapora.
pravno odločilna dejstva - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - pristojnost za izrek prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja
Ker se pritožbene navedbe nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v postopku o prekršku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru ter na bistvene kršitve določb postopka o prekršku, ki naj bi se zgodile v tistem postopku, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne.
Pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se v okviru ugotavljanja okoliščin iz sedmega odstavka 202.d člena ZP-1, smiselno uporablja tudi četrti odstavek 26. člena ZP-1, ki določa, da sankcij izrečenih za prej storjeni prekršek, ni mogoče šteti za obteževalno okoliščino, če so od dneva, ko je postala odločba oziroma sodba o prekršku pravnomočna, do storitve novega prekrška, preteklo več kot tri leta.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program
Storilec bi se moral prijaviti v rehabilitacijske delavnice v roku 15 dni od vročitve sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in v tem roku sodišču tudi predložiti dokazilo o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program. Naknadne prijave oziroma plačila delavnic po prejemu poziva sodišča z dne 14. 10. 2021 nikakor ni mogoče šteti kot "aktivnega sodelovanja" v predmetnem postopku. Storilec ni opustil zgolj obveznosti predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program, temveč tudi obveznost pravočasne prijave v rehabilitacijski program, kar priznava tudi sam v pritožbenih navedbah.
Iz določbe tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bi bila odobrena, če bi sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o odložitvi izvršitve vedelo za prekršek, zaradi katerega je bilo storilcu izrečenih 18 kazenskih točk in bi imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 36 ali več kazenskih točk.
Po prepričanju pritožbenega sodišča določba tretjega odstavka 202. e člena ZP-1 zasleduje legitimen cilj izločitve nevarnih voznikov iz cestnega promet in je zgolj na videz v nasprotju z ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva.