V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. Vsled navedenega pritožbene trditve, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Storilki je odločba o prekršku bila vročena na naslovu, ki je naslov njenega stalnega prebivališča kot tudi naslov za vročanje. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno in protispisno zatrjuje, da storilki predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da pošte na tem naslovu dlje časa ni prejemala, namreč ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz navedene javne listine.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da na dan storitve prekrška 12. 8. 2020 v službi ni bil prisoten ter da je vozilo, s katerim je bil storjen prekršek, uporabljalo več ljudi. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano. Ne glede na to, ali so te navedbe pravilne in resnične, v okviru predmetnega postopka odločitve prekrškovnega organa druge države članice EU ni mogoče spremeniti in ugotoviti, da storilec ni storil očitanega prekrška. Te navedbe bi storilec moral uveljavljati pred pravnomočnostjo odločbe v postopku pred prekrškovnim organom države izdaje, saj mu je bila glede na podatke spisa navedena odločba tujega prekrškovnega organa, s pravnim poukom o možnosti vložitve pravnega sredstva vročena dne 14. 12. 2021.
Nobenega dvoma ni, da je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe ustrezen in primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja izločitve udeležencev cestnega prometa iz same udeležbe v cestnem prometu, zaradi zlorabe zaupanja, da bodo pri udeležbi v cestnem prometu z motornimi vozili spoštovali cestno prometna pravila, ki jim je bilo izkazano že z izdajo vozniškega dovoljenja, nato pa ponovno zlorabiti to zaupanje z nespoštovanjem pogojev odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/10. ZMV-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-4, 25, 25/1, 49, 49/1, 49/7.
postopek o prekršku - mladoletnik - motorno kolo
Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da je v konkretni zadevi motorno kolo po 14. točki prvega odstavka 3. člena ZMV-1 motorno vozilo ter da mora biti kot tako skladno z določbo prvega odstavka 25. člena ZMV-1 za udeležbo v cestnem prometu registrirano in tehnično brezhibno. Skladno s 4. točko prvega odstavka 5. člena ZMV-1 določbe II. poglavja ne veljajo za vozila, namenjena izključno za hitrostna tekmovanja na cestah oziroma na tekmovališčih. Po določbi drugega odstavka tega člena lahko lastnik vozila za potrebe registracije takega vozila po postopkih iz 16. do 19. člena in 20. do 23. člena tega zakona pridobi potrdilo o skladnosti vozila ali soglasje k registraciji kljub odstopanju od tehničnih zahtev, ni pa to njegova dolžnost.
V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek.
materialnopravni kriteriji - dohodkovni cenzus - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Kriteriji za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist so zelo natančno določeni, prav tako je natančno predpisan postopek ugotavljanja materialnega položaja storilca in njegovih družinskih članov ter pravila upoštevanja različnih virov dohodka oziroma različnih vrst premoženja. V teh kriterijih, na katere je sodišče vezano, ni podlage za upoštevanje okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec, tj. da po svojih močeh skrbi še za svojo mati in hči, saj ju glede na podatke spisa v predlogu ni uveljavljal kot družinska člana.
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da se na dan storitve prekrška ni nahajal v Avstriji ter da ni vozil nobenega vozila. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano
hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo
Ker pritožbeno izpodbijana odločitev potrjuje odločitev prekrškovnega organa o zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo, in ne odločitve o odgovornosti storilca za prekršek, je pritožbena zahteva o prepričljivih in nedvoumnih dokazih, da je komurkoli škodil, brezpredmetna in zato neutemeljena.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred predložitvijo pritožbe sodišču druge stopnje, prekrškovni organ države izdajateljice pozvalo naj sporočijo, ali je storilec res posredoval podatke o vozniku navedenega vozila ter ali se je zoper odločbo tujega prekrškovnega organa pritožil. Ker iz odgovora prekrškovnega organa države izdajateljice izhaja, da storilec ni vložil nobene pritožbe, prav tako pa ni sporočil podatkov voznika, so nasprotne pritožbene trditve protispisne in neutemeljene.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00057734
ZJRM člen 6, 6/1. ZP-1 člen 211, 211/2. Sodni red (2016) člen 107, 109, 111.
zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - posledica - vzročna zveza - ustavitev postopka
Izvirnik sodnega pisanja je v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje, ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z razporedom dela določena sodna oseba, lastnoročno, če je pisanje izdelano v fizični obliki, ali s svojim varnim elektronskim podpisom, če je pisanje izdelano v elektronski obliki.
Računalniški izpis dokumenta sestavljenega v elektronski obliki, ki je bil podpisan z varnim elektronskim podpisom, že sam po sebi predstavlja prepis takega dokumenta.
S tem, ko je predmetni postopek bil opravljen kot niz narokov, ki jih je izvedla strokovna sodelavka po odredbi sodnice, pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka o prekršku ni podana.
Čeprav ni nobenega dvoma o tem, da je storilka oškodovancu izrekla besede ″Tvoja baba mi je rit kazala″, iz izpovedb oškodovanca izhaja, da občutka užaljenosti, vznemirjenosti in prizadetosti ni mogoče pripisati tem besedam.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1. ZUP člen 80, 80/1. ZPrCP člen 107.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor
Pritožba zaključek o obstoju utemeljenega suma izpodbija neutemeljeno, saj ga sodišče prve stopnje ni gradilo zgolj na podlagi trditev policistov, kot to očitno napačno razume pritožnik, temveč je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja tako iz navedb v obdolžilnem predlogu kot tudi iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, ki je skladno z določbo prvega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) javna listina in ki kljub temu, da ga obdolženec ni želel podpisati, pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - razlogi o krivdi
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
prekoračitev hitrosti - zahteva za sodno varstvo - merilniki hitrosti v cestnem prometu
Da je bila storilka sama na cesti ter da je bila hitrost, ki je bila storilki na kraju prekrška tudi predstavljena, izmerjena prav njej, je izpovedala tudi priča C. C., policistka ki je bila v času meritve hitrosti storilki prisotna ob policistu B. B. Glede na razloge sodišča prve stopnje je tako odpravljen vsakršen dvom o tem, ali je bila hitrost vožnje izmerjena prav vozilu storilke.
pravica do izjave - tujina - postopek pred prekrškovnim organom - vročilnica kot javna listina
Iz fotokopije obvestila o vročitvi izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu vročena na naslov, ki je naslov stalnega prebivališča storilca kot tudi hkrati tudi njegov naslov za vročanje. Pri tem iz izpostavljene javne listine izhaja, da je vročitev bila opravljena s fikcijo, po preteku roka za dvig pa je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno in protispisno zatrjuje, da storilcu predmetna odločba o prekršku ni bila vročena. S pavšalnimi navedbami, da nikoli ni prejel nobene odločbe prekrškovnega organa iz Avstrije, namreč storilec ne more izpodbiti resničnosti dejstev, ki izhajajo iz javne listine.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - razlogi o krivdi - subjektivni element
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilki očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki pritožbenemu sodišču narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe.
ustavitev postopka o prekršku - dokazna ocena - nasprotujoči si dokazi - načelo in dubio pro reo
Iz povzete dokazne ocene ne izhaja prepričanje onkraj razumnega dvoma, zato bi sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava moralo uporabiti načelo "in dubio pro reo" in postopek ustaviti.
zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve
Pritožnik je tudi zgolj pavšalno predlagal zaslišanje ostalih policistov, ki so bili na kraju, saj je bilo ugotovljeno, da je vse relevantne meritve in ogled opravil policist, ki je bil zaslišan, on je tudi sestavil zapisnik. Ker so policisti na kraj prišli po nesreči, bi moral pritožnik pojasniti, v čem konkretno bi bila dodana vrednost njihovega zaslišanja, saj se kot priče zaslišujejo le osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o pomembnih okoliščinah prekrška.
Odločitev sodišča prve stopnje prvenstveno temelji na izvedeniškem mnenju. Izvedenec je opravil časovno potno analizo vseh udeleženih vozil in analizo trka ter ob upoštevanju tudi podatkov o teži in materialu klančine ter GPS sledilnika ugotovil, da je najprej prišlo do trčenja storilca v vozilo Mazda in da so šele nato sledili ostali trki. Z laičnim vztrajanjem pri svoji verziji dogodka storilec pravne relevantnosti predlaganega zaslišanja še voznikov dveh drugih vozil ni utemeljil s potrebno stopnjo verjetnosti (ni verjetno izkazal, da bo izvedba teh dokazov bistveno vplivala na ugotovitev dejanskega stanja). Neustrezna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov zato ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, prav tako pa samo zaradi tega ni bilo poseženo v storilčevo pravico do obrambe.