osna obremenitev vozil na javnih cestah - skupna masa vozila - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog
Izhodišče presoje je, da gre za prevoz v imenu in na račun pravne osebe, zato je ona tista, ki mora storiti vse potrebno, da zagotovi, da do kršitve predpisov ne bo prišlo. Kakšne ukrepe mora pri tem sprejeti, je odvisno od konkretnih okoliščin. Prekrškovni organ je v svoji odločbi obrazloženo ugotovil, da neposredni storilec kot tuji državljan očitno ni razumel navodil in pravilnikov, za katere je podpisal potrdilo o seznanjenosti z njimi. Pritožnica z zahtevo za sodno varstvo ni vzbudila dvomov v dejanske zaključke prekrškovnega organa, saj je zgolj ponavljala svoje navedbe, da je voznika seznanila s pravilnim ravnanjem in da bi voznik, če je že prišel delat v Slovenijo, moral razumeti slovenski jezik. Delodajalec, ki zaposluje tuje delavce, se ne more sklicevati na to, da bi delavec moral razumeti slovenski jezik, ampak mora sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da vsak delavec razume svoje delovne obveznosti. Ker torej pritožnica ni izkazala niti, da bi svojega voznika na ustrezen način dejansko in ne samo formalno seznanila s pravilnim postopanjem, je že iz tega razloga odločitev, da je pravna oseba za očitani prekršek odgovorna, pravilna.
Določbe ZUP pri vročanju odločb o prekršku pridejo v poštev glede načina vročanja, ne pa tudi glede samega kroga oseb, ki jim je pisanje treba vročiti. O tem vprašanju ima ZP-1 jasno in v odnosu do ZUP specialno določbo v sedmem odstavku člena 56 ZP-1. Za razliko od določbe četrtega odstavka člena 88 ZUP, po kateri vročitev pooblaščencu oziroma zakonitemu zastopniku šteje tudi vročitev stranki postopka, pa v prekrškovnem postopku to ne zadošča, temveč je treba odločitev vročati tako storilcu, kot tudi njegovim pooblaščencem.
Sodišču ni potrebno izvesti vseh dokazov, ki jih obramba predlaga, temveč le tista, ki so pomembna za ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev v zvezi z očitki, ki so naslovljeni na obdolženca, pravnorelevantna dejstva pa se v prekrškovnem postopku ugotavljalo z izvajanjem posameznih dokazov po načelu proste presoje (člen 71 ZP-1).
nadomestni zapor - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - umik predloga - kontradiktornost
Taki razlogi prvostopnega sodišča so zaradi ugotovljene protispisnosti v zvezi s storilčevim odgovorom, ali želi opravljati naloge v splošno korist nejasni, pomanjkljivi pa tudi v delu, ko je prvo sodišče sicer navedlo, da je skrbno pretehtalo tudi vse okoliščine konkretnega primera in ocenilo, da je v predmetni zadevi odreditev nadomestnega zapora sorazmeren in pravičen ukrep, za kar ni navedlo nobenih konkretnih razlogov.
obdolžilni predlog - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - pravica do obrambe
Pritožba torej le primeroma in na splošno, brez, da je takšen predlog bil podan tekom postopka pred sodiščem prve stopnje navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ker zaslišanja obeh policistov ni izvedlo, vendar pa konkretno sploh ne pojasni, o katerih pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tem postopku, naj bi oba policista izpovedala, prvo sodišče pa je v točki 3.) izpodbijane sodbe tudi izrecno zapisalo, da policistov ni zaslišalo prav iz razlogov, ker za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja njuno zaslišanje ni bilo potrebno, kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče.
odgovornost pravne osebe za prekršek - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - dopolnitev dokaznega postopka - izvedba predlaganih dokazov
Sodišče bi dejanske ugotovitve iz odločbe o prekršku moralo preverjati z izvedbo predlaganih dokazov, pri čemer ne zadošča, da te dokaze formalno izvede, ampak morajo biti dokazi po vsebini usmerjeni k razjasnitvi spornih dejstev, sicer bi bila pravica do zaslišanja prazna.
zaslišanje storilca - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Prav ima pritožba, da so razlogi v izpodbijani sodbi o tem, zakaj sodišče ni zaslišalo A. A. ki je izrecno zahteval, da se ga v tem postopku zasliši, neprepričljivi.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 18 kazenskih točk
Kot je bilo predhodno obrazloženo, pa iz uradno vodene evidence kazenskih točk pri MPRS, na kateri je prvo sodišče gradilo svojo odločitev, jasno in nesporno izhaja, da je storilec na dan 16. 4. 2022 presegel 18 KT, saj ima sedaj v tej evidenci vpisanih 19 KT.
Zagovornik tudi napačno razume pomen instituta prekrška neznatnega pomena, ki je opredeljen v določbi člena 6.a ZP-1 in iz katere izhaja, da se za prekršek neznatnega pomena šteje tisti prekršek, ki je storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katere ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica oziroma je ta neznatna. S citiranim PN z dne 30. 5. 2022 pa se je storilcu očitala storitev prekrška po 2. točki šestega odstavka člena 46 ZPrCP, za katerega je predpisan, poleg globe, tudi izrek 3 KT, kar pa je po 1. točki četrtega odstavka člena 23 ZP-1 hujši prekršek, zato je razlogovanje pritožbe o tem, da je v konkretnem primeru šlo za prekršek neznatnega pomena, povsem napačno.
dokazna ocena sodišča prve stopnje - storilec prekrška
Pritožbi je pritrditi tudi v delu, ko izpostavlja, da je prvo sodišče v točki 6 zapisalo, da je storilkin predlog tekom postopka za izločitev zvočnega zapisa na zgoščenki CD z napisom posnetek A. A. z dne 6. 5. 2020 neutemeljen, zaradi česar je sodišče odločilo, da takega posnetka na predloženem CD ne bo upoštevalo, v nadaljevanju pa je dopustilo izpoved policistke PP ... B. B., ki je natančno izpovedovala o vsebini zvočnega posnetka, ki ji ga je po prihodu policistov predvajala C. C. s svojega telefona, to pa so tisti očitki in besede, ki izhajajo tudi iz tenorja odločbe prekrškovnega organa, v nadaljevanju pa je prav na to izpovedbo vezalo tudi verodostojnost in dokazno oceno izpovedbe oškodovanke C. C., zato je taka dokazna ocena glede na predhodno odločitev sodišča, da zvočnega zapisa na zgoščenki CD, ki ga je predložila oškodovanka ne bo upoštevalo, pomanjkljiva in nejasna in v neskladju z določbo člena 68 ZP-1, ki izrecno določa, da mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa tista dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in skrbno mora raziskati vse tiste okoliščine in dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi tista, ki so mu v korist, nikakor pa ne sme pri tem svoje odločitve graditi na nezakonitih dokazih (6. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1).
pravno odločilna dejstva - čas storitve prekrška - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - kazenska evidenca - kazenske točke
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za to sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana višina KT dosežene ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrškov.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00059078
ZGos člen 1, 1/2. ZIN člen 19, 20. ZOUTPI člen 39, 39/1, 42, 42/1, 42/1-29. ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2, 65, 65/4, 66, 66/2.
javni prostor - zaprt javni prostor - prepoved kajenja v zaprtem javnem prostoru - opravljanje gostinske dejavnosti - ekskulpacijski razlog - navodila delodajalca - gostinska dejavnost - pooblastila inšpektorja - vstop v prostore
V tako imenovanem zasebnem prostoru se je izvajala gostinska dejavnost, ker je bila pijača gostom pripravljena in postrežena; z zahtevo, da si jo gostje sami odnesejo v tako imenovani privatni prostor, je pravna oseba le poskušala zaobiti določbe ZOUTPI o prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih.
Ker je pravna oseba v tako imenovanem privatnem prostoru opravljala gostinsko dejavnost, kar pomeni, da gre za poslovni prostor, inšpektorja s tem, ko sta opazovala dogajanje v gostinskem lokalu in vstopila v obravnavani prostor, nista prekoračila pooblastil.
Navodilo zakonitega zastopnika pravne osebe delavki - natakarici, da morajo gostje, ki želijo kaditi, pijačo sami odnesti v tako imenovani zasebni prostor, je samo po sebi protipravno, kar pomeni, da je natakarica storila prekršek po navodilih zakonitega zastopnika.
ZPrCP člen 106, 106/3.. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov (2011) člen 3.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - metadon
Po določbi 3. člena Pravilnika o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov voznik, ki se zdravi od prepovedanih drog v programu zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog s substitucijsko terapijo v skladu s predpisi, ki urejajo zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, z zdravili, ki vsebujejo prepovedane droge, sicer lahko vozi vozilo, vendar le, če je njegova sposobnost za vožnjo ugotovljena na kontrolnem zdravstvenem pregledu v skladu s predpisi, ki urejajo ugotavljanje zdravstvene zmožnosti voznikov. Pritožnik ne trdi, da bi bila njegova sposobnost za vožnjo ugotovljena na kontrolnem zdravstvenem pregledu, zato v nobenem primeru ne bi smel voziti in sodišču ob dejstvu, da so bile v obdolženčevi krvi najdene prepovedane droge, ni bilo treba izvajati dokaza z izvedencem.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve - zavrženje zahteve
Ker iz izpodbijane sodbe izhaja, da je storilec zahtevo za sodno varstvo vložil po izteku roka, določenega v zakonu, za njeno vložitev pritožba pa tega odločilnega dejstva ne izpodbija, je izpodbijana odločitev o zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo pravilna.
Zastaranje pretrgajo vsa zakonita dejanja prekrškovnih organov in sodišč, ki so usmerjena v to, da se storilcu oziroma drugim subjektom pravnomočno izreče sankcija za prekršek. Poudarek je na tem, da mora dejanje meriti na pregon, kar pomeni, da zastaranja ne morejo pretrgati procesna dejanja, ki so namenjena formalnim odločitvam v postopku in niso neposredno usmerjena h končnemu cilju izreka sankcije.
prepoved odločanja o isti stvari - ne bis in idem - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga
Tudi kršitev prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem) ni podana, saj je s sklepom Okrajnega sodišča v Celju ZSV 77/2021 prvotno izdan plačilni nalog bil odpravljen, kar pomeni, da so bile odpravljene vse posledice in se šteje, da nikoli ni bil izdan. Zato predhodno izdan plačilni nalog ne predstavlja ovire za vložitev obdolžilnega predloga. Nenazadnje to jasno izhaja iz prvega odstavka 171.č člena ZP-1.
zahteva za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznega predloga
Eno izmed jamstev poštenega postopka je, da lahko storilec predlaga izvedbo dokazov v svojo korist. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar pa mora svojo odločitev, zakaj določenega dokaza ne bo izvedlo, ustrezno obrazložiti.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - storitev hujšega prekrška v času preizkusne dobe
Ker v skladu z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1 sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (med drugim tudi), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, je prvo sodišče ob ugotovljenem, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, zaradi katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 3 KT, storilcu utemeljeno in povsem zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b-1. ZUP člen 80, 80/1.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum
V okviru presoje utemeljenega suma sodišče namreč ne presoja ali je storilec za prekršek tudi odgovoren. Odgovornost kot subjektivni del prekrška se ugotavlja v nadaljevanju postopka o prekršku, za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki je začasne narave, pa zadošča utemeljen sum, da so izpolnjeni objektivni zakonski znaki prekrška.
Prekršek po šestem odstavku 37. člena ZMV-1 stori imetnik dovoljenja za izdajo trajnih preskusnih tablic bodisi tako, da izda trajne preskusne tablice za prevoz vozila, ki ni tehnično brezhibno, bodisi je registrirano, ali če izda trajne preskusne tablice za druge namene in ne za potrebe prodajalcev vozil oziroma za namen preskusne vožnje morebitnega kupca ali za preizkušanje vozil. Namen določbe petega odstavka 37. člena ZMV-1 je torej preprečiti izigravanje pravil o obvezni registraciji in označitvi motornih vozil v cestnem prometu s tem, da bi se trajne preskusne tablice izdajajo za redno uporabo motornega vozila v cestnem prometu.