Glede na to, da storilka ne v predlogu z dne 15. 5. 2025 ne v dokaznem predlogu z dne 6. 10. 2025, pri čemer je slednjega vložila le dva meseca pred izdajo izpodbijanega sklepa, ni uveljavljala nobenih relevantnih okoliščin v zvezi z odreditvijo nadomestnega zapora, sodišču ni bilo treba izvesti naroka za zaslišanje storilke. Tudi v pritožbi storilka sploh ne navede, v zvezi z ugotavljanjem katerega zatrjevanega dejstva oziroma okoliščine bi jo sodišče moralo zaslišati. Da je imela težave z zanositvijo, zaradi česar je bila udeležena v postopku umetne oploditve, pa prvič navaja šele sedaj v pritožbi.
Pri storilki je po izdaji izpodbijanega sklepa prišlo do okoliščin, ki po ZIKS omogočajo odložitev začetka izvrševanja kazni zapora. Storilka namreč navaja, da je bila pri njej v mesecu oktobru 2025 izvedena umetna oploditev, ki se je kasneje izkazala za uspešno, tako da je na osnovi zdravniških preiskav predviden dan poroda 30. 6. 2026. Take navedbe in dokazilo izkazujejo obstoj razloga za odložitev izvrševanja nadomestnega zapora po 8. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS, po kateri se sme storilki odložiti izvršitev nadomestnega zapora, če je noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev.
Države članice področje igralništva urejajo po načelu subsidiarnosti, ki veleva, naj EU ne izdaja predpisov, če se lahko nek cilj doseže bolje na nacionalni (decentralizirani) ravni, ter po načelu sorazmernosti, ki pravi, da ukrepi, ki jih sprejme neka država za doseganje svojih ciljev, ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja, ali povedano drugače, države članice imajo pravico urejati področje igralništva glede na zastavljene cilje, ki jih zasledujejo na tem področju, pod pogojem, da upoštevajo temeljne principe in določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije ter sodno prakso Sodišča Evropske unije.
Stališče sodne prakse in teorije je jasno: tuji prireditelji iger na srečo prirejajo igre na srečo v RS nelegalno, ne poslujejo po ZIS, ne plačujejo koncesnine in davkov ter povzročajo nekemično odvisnost ter s tem RS tudi enorme družbene stroške.
Spletne igre na srečo niso omejene samo na ozemlje, kjer dejansko deluje prireditelj iger v smislu lokacije svojega sedeža, saj splet ni teritorialno omejen na posamezno državo, zato je lahko izvajanje teh iger uresničeno tudi izven meja države prireditelja spletnih iger ter da je tehnično možnost dostopa treba upoštevati kot nujen pogoj za uresničitev prepovedane posledice obravnavanega prekrška, ki jo v konkretni zadevi predstavlja odigrana igra.
Novejša praksa Sodišča Evropske unije podeljuje pravico do vzpostavljanja monopolnega položaja na igralniškem trgu in preprečuje vdor tuje ponudbe na podlagi zagotavljanja varnosti potrošnika in javnega reda.
Prvostopenjsko sodišče je kršilo določbo 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker pred izdajo izpodbijane sodbe ni omogočilo zaslišanja zakonitega zastopnika storilke pravne osebe in obeh odgovornih oseb.
Kljub temu, da je Ustavno sodišče prepoznalo neustavnost drugega odstavka 107. člena ZPrCP, je protiustavno ureditev obdržalo v veljavi do odprave dognane neskladnosti. Poudarilo je, da bi v nasprotnih primerih lahko prišlo do upada nadzora nad spoštovanjem prepovedi vožnje pod vplivom alkohola ter s tem do povečanega ogrožanja zdravja in življenja udeležencev v cestnem prometu, medtem ko sta pravici do zdravja ter življenja temeljni ustavni vrednoti. Na ta način je Ustavno sodišče opravilo tehtanje med posegi v domnevo nedolžnosti storilcev danega prekrška ter varstvom zdravja in življenja udeležencev cestnega prometa, ki so ogroženi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Preprečilo je še hujše neustavno stanje, kot če se neustavna ureditev za določen čas vendarle še ohrani v veljavi. Obvezne odločbe Ustavnega sodišča res učinkujejo ex tunc, torej tudi v odprtih postopkih o prekrških, izvršenih pred sprejemom precedenčne odločbe. Ker pa je bila veljavnost zakonskega temelja za uveljavljanje prekrškovne odgovornosti na podlagi drugega odstavka 107. člena ZPrCP celo prolongirana do odprave protiustavnosti, je na dlani, da se sme uporabiti tudi v sedaj odprtih postopkih.
Dejstvo, da storilka ni sporočila imena in podatkov za pričo, pomeni, da je njen dokazni predlog ostal nekonkretiziran, kar tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da ni izpodbila zakonske domneve iz 8. člena Zakona o pravilih cestnega prometa.