ZP-1 člen 60, 60/1, 63, 63/2. URS člen 23, 25, 29.
zahteva za sodno varstvo - zakonski rok - prekluzivnost roka - pravica do pravnega sredstva
Pritožbeno sodišče ob presoji prvega odstavka 60. člena ZP-1 ocenjuje, da gre zgolj za določitev načina uresničevanja pravice do pritožbe in ne za njeno omejitev, saj izpostavljena ureditev na samo vsebino procesne pravice do pritožbe ne učinkuje tako, da storilec ne bi več mogel biti nosilec pravice do pravnega sredstva, da mu pravno sredstvo ne bi bilo zagotovljeno ali da z njim ne bi mogel učinkovito braniti svojih pravic. Ker pa od stranke prekrškovnega postopka, v katerem je bil izdan plačilni nalog, ni nerazumno zahtevati, da pravno sredstvo vloži v 8-dnevnem roku, saj je v postopku za prekrške prekrškovnega organa (hitri postopek) poudarjeno načelo hitrosti, ker se v hitrem postopku (praviloma) obravnavajo lažje kršitve, ki imajo manjše posledice za kršitelja in ki so lažje dokazljive, tudi takojšnje zavrženje prepozne pritožbe ni nerazumno.
ZP-1 člen 55, 57, 57/1, 57/2, 57/3. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 17, 17/6, 18. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5.
hitri postopek - pravice obrambe - prekoračitev hitrosti vožnje - obrnjeno dokazno breme - domneva odgovornosti lastnika vozila
Ker je tako iz podatkov spisa kot iz razlogov sodišča prve stopnje razvidno, da je bil plačilni nalog storilcu izdan kot lastniku vozila in storilec na kraju prekrška ni bil ustavljen, so pritožbene trditve, da je dokazno breme za dokazovanje identitete voznika na prekrškovnem organu, neutemeljene. Pravilni so namreč razlogi sodišča prve stopnje, da se identiteta storilca ne ugotavlja na podlagi slikovne dokumentacije, ta je namreč namenjena le nedvoumnemu pripisovanju rezultatov meritev in drugih podatkov, temveč identiteta storilca temelji na domnevi iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP.
Sodišče je prve stopnje v obravnavani zadevi spremenilo odločbo prekrškovnega organa tako, da je odgovorni osebi pravne osebe in pravni osebi izreklo opomin namesto globe.
Glede na navedeno vložena pritožba prekrškovnega organa v dani procesni situaciji, ko sodišče ni niti odpravilo odločbe prekrškovnega organa niti ustavilo postopka o prekršku, ni dovoljena.
zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - priznanje prekrška - zakonski znaki prekrška - dokazovanje - dopolnitev dokaznega postopka - redni sodni postopek - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Čeprav se sodba, s katero sodišče prve stopnje zavrne zahtevo za sodno varstvo, na podlagi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, to sodišča prve stopnje ne odreši njegove dolžnosti, da svojo odločitev o sprejemu priznanja odgovornosti ustrezno pojasni.
Storilec ni priznal vseh očitanih zakonskih znakov prekrškov in odgovornosti, zaradi česar je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 118. člena in 68. člen ZP-1 ter je s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki vpliva na zakonitost sodbe, saj po objektivnih in subjektivnih kriterijih ni jasnega in popolnega priznanja prekrškov.
ZCestn člen 50, 50/5, 50/5-5.. ZP-1 člen 36, 36/1, 36/1-1.
prekršek - ustavitev postopka o prekršku - opis dejanja - opis dejanja v plačilnem nalogu - storitev ali opustitev - odgovornost za prekršek
Iz opisa ne izhajajo zakonski znaki očitanega prekrška po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn. Iz opisa namreč ni jasno, s katerim konkretnim ravnanjem (storitvijo ali opustitvijo) je kršitelj storil očitani prekršek. Kršitelju se očita, da pri vožnji skozi točko cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, ki zagotavlja podatke za obračun cestnine, kljub temu da je bila za vozilo registrskih oznak [...] registrirana DarsGo naprava št. [...]. Pri tem pa ni navedeno, kaj je kršitelj storil ali opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja. Samo dejstvo, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, pri čemer so razlogi za to lahko številni in ne izvirajo nujno iz sfere kršitelja, ampak so lahko na strani DARS-a, za sklepčnost opisa očitanega prekrška ne zadošča. S takšnim opisom bi bila namreč uvedena objektivna odgovornost kršitelja.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00062047
ZP-1 člen 58, 58/1, 58/2, 59, 59/3, 62, 62-2, 65, 65/4, 66, 66/2, 92, 92/2, 115, 115/2, 154, 154-3, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8. ZDCOPMD člen 32, 32/1, 32/1-6, 32/2, 32/2-2, 32/8, 40č, 40č/1, 41. ZFU člen 2, 14, 14/1, 14/1-11, 25, 25/1, 25/2, 25/4. URS člen 22, 29. Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom člen 32, 32/3.
odločba o prekršku - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pravica do izjave - voznik kot zastopnik tuje obdolžene pravne osebe - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - nezakonito pridobljen dokaz - finančna preiskava - pregled prevoznega sredstva - načelo kontradiktornosti
Skladno z drugim odstavkom 92. člena ZP-1 je voznik, ki je vozil prevozno sredstvo, s katerim je bil storjen prekršek, podal izjavo v svojem imenu in v imenu tuje pravne osebe, zato pravni osebi ni bila odvzeta pravica do izjave.
Upoštevajoč potek dogodkov, kot ga je opisal kot priča zaslišani finančni preiskovalec (da je bil dajalec impulzov nameščen v menjalniku vozila in ga je videl, ko je šel pod vozilo), in opredelitev pojmov v 2. členu ZFU o finančnem nadzoru in finančni preiskavi ter pojma pooblaščene uradne osebe in glede na določbe prvega, drugega odstavka in četrtega odstavka 25. člena ZFU, ki določajo, kaj obsega pregled prevoznega ali prenosnega sredstva in kakšna so pooblastila pristojne finančne uprave v primeru, ko se pojavijo razlogi za sum kršitve predpisov, so neutemeljene pritožbene navedbe o nezakonito pridobljenih dokazih.
Odvetniška tarifa (2003) člen 19,. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 37, 37/2, 42. ZOdvT člen 19.
stroški zagovornika - nagrada za zastopanje na naroku - zasliševanje prič - več prekrškov - pojasnila o uporabi tarife
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da Pojasnila k tarifnim številkam, dana s strani Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), ne zavezujejo sodišča, da jih pri razlagi določb tudi upošteva.
Prav tako pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da zagovorniku pripada le nagrada za zagovor obdolženca na narokih, ne pa tudi za zaslišanje vsake izmed prič. K takšni razlagi napotuje dikcija v času opravljene storitve veljavne OT, ki določa nagrado izrecno za zagovor obdolženca na narokih, torej kot eno procesno dejanje.
zelene površine - izrek opomina - nepravilno parkiranje
Sodišče prve stopnje je storilki pravilno obrazložilo, da dejstvo, da so na kritični zeleni površini parkirala tudi druga vozila, njene zahteve za sodno varstvo zoper navedeno odločbo ne more utemeljiti. Iz opredelitev prekrška po navedenem členu Odloka namreč ne izhaja, da bi bilo to dejstvo pravno relevantno. Zato tudi pritožba ne more uspeti s trditvami, da tam še vedno parkirajo vozila, saj to na storilkino odgovornost za očitani prekršek ne more vplivati.
predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - pravilna vročitev - pooblaščenec za vročitve
Za zaključek, da gre za pooblaščenca za vročitve, pa ni mogoče sklepati na podlagi indicev, temveč morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa drugi odstavek 89. člena ZUP.
ZSKZDČEU-1 člen 3, 13, 13/1, 186, 186-10, 190, 190/1, 190/8. ZPPreb-1 člen 26, 26/1.
priznanje tuje sodne odločbe - vročitev odločbe - začasno prebivališče - stalno prebivališče - naslov za vročanje
Ker je storilka v času vročanja odločbe tujega prekrškovnega organa imela poleg začasnega prebivališča prijavljeno tudi stalno prebivališče, pri tem pa naslov začasnega prebivališča ni prijavila tudi kot naslov za vročanje, se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom v ključno dejstvo za priznanje odločbe tujega prekrškovnega organa, ki je bila izdana v nenavzočnosti storilke, in sicer ali je bila storilka z navedeno odločbo sploh ustrezno osebno seznanjena, torej ali so podane okoliščine iz prvega odstavka 13. člena ZSKZDČEU-1, ki morajo biti podane glede na 10. točko 186. člena ZSKZDČEU-1.
vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - strokovni pregled
Glede na nevarnost, ki jo za udeležence v prometu predstavljajo vozniki, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog, odvzem krvi in izvedba strokovnega pregleda v navzočnosti policista nista pretirana posega v osebnostne pravice obdolženega.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zavrženje predloga - kontradiktoren postopek - veriženje
Pri odločanju o dopustnosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se sodišče opira zgolj na podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc, le ti pa so vpisani na podlagi pravnomočnih odločb, za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen (saj odločbe in plačilni nalogi ne bi mogli postati pravnomočni, če ne bi bili pravilno vročeni). Zato v predmetnem postopku pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena izjava storilca o prekršku oziroma o prekrških, v zvezi s katerimi je že bilo pravnomočno odločeno o njegovi odgovornosti, kontradiktornost pa se zagotavlja v prekrškovnem postopku, postopek odločanja o predlogu za odložitev pa ni več postopek o prekršku.
Ker je pravilna ugotovitev pravnomočnosti plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekrških, ki so podlaga za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odločilno dejstvo za izdajo izpodbijanega sklepa, glede na navedbe v pritožbi pa se pojavlja precejšen dvom v pravilnost teh ugotovitev o pravnomočnosti odločbe, na kateri temelji izpodbijani sklep, pa je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, saj je ocenilo, da glede na naravo postopka in okoliščine primera samo ne more izvesti dokaznega postopka.
stroški postopka o prekršku - pritožba prekrškovnega organa - dopustnost pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločalo o stroških postopka.
V okviru preizkusa (člen 161 ZP-1) je pritožbeno sodišče vsled zgoraj navedenemu ugotovilo, da pritožba prekrškovnega organa v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00063178
ZP-1 člen 192.a, 192.a/9, 192.č.
nadomestni zapor - okoliščine konkretnega primera - primernost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je tako ob sicer pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačanih glob v višini 1.300,00 EUR nadomestilo sprekrško 13. dnevi zapora, vendar ni obrazložilo, zakaj šteje odrejeni ukrep kot nujen in sorazmeren, kar je eden izmed pogojev za odreditev tega ukrepa, ki je poseg v osebno svobodo, kar je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravilnost in zakonitost odločbe - kazenske točke v cestnem prometu
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu in se zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke.
Sodišče prve stopnje je kljub nujnosti vozniškega dovoljenja za storilca, pravilno večjo težo poklonilo okoliščinam, da je storilec bil kaznovan zaradi najhujših prekrškov, da je prekrške storil z naklepom, da je v dobrem letu dni kar za petkrat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenje za voznike začetnike ter da je vinjen storilec po povzročitvi prometne prometne nesreče s kraja prometne nesreče pobegnil.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS
Iz povzetih ugotovitev tako jasno in nedvoumno izhaja, da pritožbeno izpodbijana odločitev temelji na napačno zavedenem datumu pridobitve storilkinega vozniškega dovoljenja v evidenci kazenskih točk v cestnem prometu, saj storilka ni imela statusa ″voznice začetnice″, kar se je ugotovilo s popravo označitve storilkinega statusa.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - socialni razlog - kazenske točke v cestnem prometu
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v okviru katerega sodišče zgolj ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kot jih predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 tj. ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so postali pravnomočni v obdobju dveh let, za prekrške storjene v obdobju dveh let izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega 18 kazenskih točk.