odgovornost šole za mladoletnega učenca - izvajanje nadzorstva šole - poškodba učenca pri nogometu - poškodba učenca v šoli
Nogomet je igra neizbežnih telesnih kontaktov, ki jih ni mogoče preprečiti, kar pomeni, da je v veliki meri glede nastanka možnih poškodb tudi nepredvidljiva. Določba 144. člena OZ sicer izhaja iz obstoja krivdne odgovornosti šole, vendar se šola lahko ekskulpira, če dokaže, da je nadzorstvo opravila na način, kakor je treba, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Če je do poškodbe prišlo pri preigravanju napadalca in golmana, ki ni pomenilo večje objestnosti v nasprotju s športno igro, takšne poškodbe tudi skrbno nadzorstvo ne bi moglo preprečiti.
odškodnina - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - kršitev pravice
Zakonsko določeni okvir za odmero odškodnin za kršitve pravice do sojenje brez nepotrebnega odlašanja narekuje umestitev vsake takšne kršitve v ta okvir, kjer so najvišje odškodnine namenjene najhujšim oblikam kršitev, najnižje pa najblažjim oblikam takšne kršitve.
taksna obveznost - nadaljevanje izvršbe - dodatno izvršilno sredstvo
Predhodna določba 65. člena ZIZ-E se nanaša le na postopek izvršbe in zavarovanja, medtem ko na obveznost plačila sodnih taks nima vpliva. Plačilo sodnih taks v izvršilnem postopku je pred sprejetjem ZIZ-E urejal ZST (Ur.l. RS, št. 20/64), za prehodno obdobje od 1.1.2008 do uveljavitve novega Zakona o sodnih taksah dne 1.10.2008 pa velja določba 75. člena ZIZ-E.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007540
URS člen 23, 23/1, 26, 26/1. ZOR člen 154. ZPP člen 318, 318/4.
zamudna sodba – sklepčnost tožbenega zahtevka – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – izgubljeni dobiček
Ne glede na to, da prvostopenjsko sodišče ni primerjalo trajanja postopka s kriteriji, (presoja zapletenosti pravnih in dejanskih vprašanj v posameznem postopku, pomen zadeve za pritožnika ter ravnanje pritožnika v postopku) navedenimi v sodni praksi evropskega sodišča, se sodišče druge stopnje strinja z razlogi v izpodbijani sodbi, da zaradi dolgotrajnih postopkov tožeča stranka ni mogla uporabljati in razpolagati s svojo nepremičnino šest let in pol po vložitvi tožb. S tem je izpolnjen prvi pogoj za obstoj odškodninske obveznosti tožene stranke, to je škodljivo dejstvo protipravnega ravnanja sodišča v smislu 26. člena v zvezi s 23. členom Ustave.
Če na toženi ali tožeči strani nastopajo enotni sosporniki, se šteje terjatev za solidarno, če je v izvršilnem naslovu navedeno, da je ena stran dolžna povrniti stroške. V izreku ni nujen izraz nerazdelno.
Položaji, ko dolžnik dolguje dobaviteljem, so po temelju različni od položajev, ko dolžnik dolguje upravniku. Gre namreč za drugačno pravno podlago obligacijskega razmerja ter drugačnega upnika, kar pogojuje tudi različen zastaralni rok terjatve. Ko dolžnik dolguje obratovalne stroške upravniku, je to iz razloga, ker je ta zanj izpolnil njegovo zakonsko obveznost, medtem ko dobavitelju dolguje na podlagi konsenzualnega pravnega posla. Glede na takšno različnost dolžniških položajev bi bil zato enak zastaralni rok tudi nepravičen.
ZGD-1 člen 50, 256, 273, 276. ZPP člen 180, 180/3.
sodno imenovanje člana nadzornega sveta - predpostavke za imenovanje - prenehanje članstva po samem zakonu - preizkus utemeljenosti zahtevka
Sodišče je dolžno utemeljenost zahtevka predlagatelja preizkusiti po vseh pravnih podlagah, ki so na voljo, vendar pa je pri tem vezano na trditveno podlago predlagatelja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/5. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo člen 43, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nedoseganje norme – ustreznost norme
Ker tožnica ni dosegala norme s tem, da dela ni opravljala v celoti, je kršila obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, kljub temu da je bila norma glede na določbe panožne kolektivne pogodbe neustrezna, saj je ni dosegalo niti 2/3 zaposlenih pri toženi stranki. Takšna kršitev obveznosti po pogodbi o zaposlitvi lahko – razen če je tožnica za neopravljanje dela imela opravičljiv razlog – pomeni podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Državni tožilec je tisti, ki sme izdati dovoljenje za začasno odložitev odvzema prostosti, pri čemer je sicer res vezan na prepoved izdaje takšnega dovoljenja, če je podana konkretna nevarnost za življenje ali zdravje tretjih oseb, vendar pa njegova odločitev v smislu 159. člena ZKP ni prepuščena sodni presoji. S tem, ko je državni tožilec dovolil odložitev odvzema prostosti, pa ni prav v ničemer posegel v osumljenčeve pravice v predkazenskem postopku.
S tem, ko je bilo odloženo prijetje obtoženega L. S. P. in tudi M. M. po 2.5.2004, ni mogoče govoriti, da so bili po tem datumu pridobljeni dokazi pridobljeni nezakonito, saj je za presojo vseh dokazov pridobljenih po 2.5.2004 odločilno in pomembno, ali so bili tako pridobljeni dokazi bodisi prikriti preiskovalni ukrepi ali drugi dokazi odrejeni in izvajani v skladu z zakonom.
ustavitev izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi - pravočasnost predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Kadar sodišče ustavi izvršbo ne more več na predlog, ki ga je podal v pritožbi zoper sklep o ustavitvi, dovoliti nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom.
Avansno plačilo bi tožena stranka lahko zatrjevala in ga tudi morala dokazati tedaj, če bi najprej zahtevala plačilo v naprej in šele potem pričela z opravljanjem pogodbeno dogovorjenega dela. Iz navedenih trditev pa takšna dejanska situacija ne izhaja. Ker v konkretnem primeru ni šlo za plačilo v naprej, je podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 125. člena ZPPSL.
Različni pritiski, ki jih je tožena stranka vršila nad tožnico (poizkus razporeditve na nižje delovno mesto, ocena neuspešnosti, nižanje plače, očitanje odgovornosti za inventurni manjko, pritisk na lečečo zdravnico), predstavljajo nedopustno ravnanje in je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnica utrpela, odgovorna. Pri tem ni potrebno, da bi bilo njeno psihično ravnovesje porušeno do te mere, da bi potrebovala pomoč psihiatra.
pasivna legitimacija - označba stranke - izrek sodbe
Ker je bilo vsem udeležencem v sporu ves čas postopka jasno, na koga se tožba nanaša, in ker se je toženec postopka udeleževal, s čimer je tudi sam prispeval k pomanjkljivi označbi tožene stranke, je napako v zapisu njenega imena mogoče popraviti še v fazi izvršbe. Takšne tožbe zato ni neutemeljena iz razloga pomanjkanja pasivne legitimacije.
vpis v zemljiško knjigo - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi
Ugotovitev obstoja dejanske in pravne ovire, ki sodišču onemogoča nadaljevanje izvršbe, zaradi dispozitivne narave izvršilnega postopka sodišču nalaga, da upnika pozove na odpravo teh ovir oz. podajo drugih predlogov za uspešno nadaljevanje izvršbe. Če se upnik na tak poziv sodišča ne odzove, sodišče izvršbo ustavi in razveljavi opravljena izvršilna dejanja (čl. 76/II ZIZ).
OZ člen 165, 168, 270, 285, 299, 165, 168, 270, 285, 299.
valorizacija delnega plačila - nepremoženjska škoda - zamudne obresti
Valorizacija delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha. Če je bila denarna obveznost, ki se valorizira, delno plačana, je torej treba valorizirati tudi delno plačilo.
Zamudne obresti od nepremoženjske škode gredo tožeči stranki od dne, za katerega dokaže, da je tožena stranka z izpolnitvijo obveznosti prišla v zamudo, to pa je v primeru, na podlagi zakona vzpostavljenega odškodninskega razmerja med oškodovancem in zavarovalnico odškodninsko odgovorne zavarovanke takrat, ko tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti.
Pravdne stranke imajo do konca prvega naroka možnost, da postavijo ustrezne trditve in zanje predlagajo dokaze, zato opustitev navedb določenih trditev v dokumentih pred pravdo (prijava poškodbe pri delu, zahtevek zavarovalnici) na dokazno presojo v tožbi podanih trditev ne more vplivati.
delo preko polnega delovnega časa – sindikalni zaupnik
Tožena stranka tožniku dela preko polnega delovnega časa ni odredila, ampak ga je opravljal zaradi preobilice dela, in ker mu je za opravo dela ponudila ponudila delavko v administrativno pomoč, ki jo je tožnik neupravičeno odklonil, tožnik ni upravičen do plačila ur opravljenih preko polnega delovnega časa.
uveljavljanje ničnosti - ničnostni razlogi - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - nasprotovanje moralnim načelom
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki temelji na potvorjenih dejstvih o dedičih zemljiškoknjižnega lastnika, pri čemer se sklicuje na neobstoječ sklep o dedovanju, vse z namenom, da se prikrajša preostale dediče, je v tem obsegu nična že zaradi nasprotovanja moralnim načelom.