izterjava sodne takse - zastaranje zahtevati in izterjati sodno takso - absolutno zastaranje zahtevati in izterjati sodno takso
V konkretnem primeru je nastopilo absolutno zastaranje zahtevati in izterjati sodno takso po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, s katerim sta bili odmerjeni sodna taksa in kazenska taksa ter odrejena njuna prisilna izterjava.
Tako Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) kot Stvarnopravni zakonik (SPZ), sta enako določala način pridobitve služnostne pravice. Služnostna pravica predstavlja omejitev lastninske pravice, zato zakon izrecno določa, na kak način se takšna pravica pridobi. 51. čl. ZTLR določa, da se stvarna služnost ustanovi s pravnim poslom ali z odločbo državnega organa ali pridobi s priposestvovanjem. Enako določa 211. čl. SPZ, ki namesto priposestvovanja uporablja pojem zakona. To so edini načini, po katerih lahko služnostni upravičenec pridobi služnostno pravico. Torej bi se lahko toženka v tem postopku uspešno branila le s tem, da bi dokazala, da je ali služnostno pravico priposestvovala ali jo pridobila na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V kolikor bi zatrjevala, da je to pravico pridobila na podlagi pravnega posla pa se ne more sklicevati na ustno sklenjeni pravni posel, saj 52. čl. ZTLR določa, da se na podlagi pravnega posla pridobi stvarna služnost z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen način, ki ga določa zakon.
ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje po pravilih nepravdnega postopka
V obravnavani zadevi je sicer jasno, da želijo tožniki uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem na stavbi, na kateri je potrebno še vzpostaviti etažno lastnino. Vendar se pri tem izrecno sklicujejo na obstoj pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, pri kateri sta zemljiškoknjižno vpisani toženki kot solastnici.
kazenske točke – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Obdolžencu, ki je prekršek storil z motornim vozilom, za vožnjo katerega je potrebno vozniško dovoljenje H kategorije, preneha veljati vozniško dovoljenje za vse kategorije motornih vozil, za katere je obdolženec imel vozniško dovoljenje na dan 6. avgusta 2008, ko je storil obravnavani prekršek.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri sankcij uporabilo določbo šestega odstavka 26. čl. ZP-1, veljavno v času storitve prekrška, ter obdolžencu znižalo globo in kazenske točke izpod minimalno predpisanih za očitani prekršek. Sodišče prve stopnje je omilitev sankcij utemeljilo z razlogi, da je obdolženec strokovni pregled odklonil, ker je pričel s terapijo antibiotikov, ker iz njegovega obnašanja po storjenem prekršku izhaja, da je utemeljeno pričakovati, da prekrškov ne bo ponavljal, ter njegovih osebnih in premoženjskih razmer. Sodišče druge stopnje se pridružuje oceni pritožnice, da gre le za pavšalne okoliščine, povsem neobrazložene oziroma konkretizirane, ki po svoji vsebini ne izpolnjujejo niti kriterijev za splošne olajševalne okoliščine, zlasti pa ne za posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev sankcij izpod minimalno predpisanih.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/5. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo člen 43, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nedoseganje norme – ustreznost norme
Ker tožnica ni dosegala norme s tem, da dela ni opravljala v celoti, je kršila obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, kljub temu da je bila norma glede na določbe panožne kolektivne pogodbe neustrezna, saj je ni dosegalo niti 2/3 zaposlenih pri toženi stranki. Takšna kršitev obveznosti po pogodbi o zaposlitvi lahko – razen če je tožnica za neopravljanje dela imela opravičljiv razlog – pomeni podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
vpis v zemljiško knjigo - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi
Ugotovitev obstoja dejanske in pravne ovire, ki sodišču onemogoča nadaljevanje izvršbe, zaradi dispozitivne narave izvršilnega postopka sodišču nalaga, da upnika pozove na odpravo teh ovir oz. podajo drugih predlogov za uspešno nadaljevanje izvršbe. Če se upnik na tak poziv sodišča ne odzove, sodišče izvršbo ustavi in razveljavi opravljena izvršilna dejanja (čl. 76/II ZIZ).
Z določbo 73. člena ZDR je zakonodajalec vzpostavil institut solidarne obveznosti delodajalca prenosnika in delodajalca prevzemnika za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa in nastale zaradi prenosa. To pomeni, da bo lahko tožnik zahteval izpolnitev takšne terjatve od katerekoli izmed toženih strank, ki bi jo sam izbral, svojo terjatev pa bo kljub temu lahko dobil poplačano le enkrat, saj bo, če bo ena od toženih strank v celoti izpolnila obveznost, druga tožena stranka ugovarjala, da je solidarna obveznost prenehala.
pasivna legitimacija - označba stranke - izrek sodbe
Ker je bilo vsem udeležencem v sporu ves čas postopka jasno, na koga se tožba nanaša, in ker se je toženec postopka udeleževal, s čimer je tudi sam prispeval k pomanjkljivi označbi tožene stranke, je napako v zapisu njenega imena mogoče popraviti še v fazi izvršbe. Takšne tožbe zato ni neutemeljena iz razloga pomanjkanja pasivne legitimacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – racionalizacija poslovanja
Ukinitev določenega oddelka oziroma sektorja zaradi racionalizacije poslovanja je poslovna odločitev delodajalca in hkrati predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dokler terjatev upnika ni v celoti poravnana, je izvršilno sodišče dolžno opravljati izvršbo s predlaganimi in dovoljenimi sredstvi izvršbe. Zato so izvršilni stroški, ki nastanejo do dokončnega poplačila upnika, praviloma potrebni za izvršbo.
odgovornost šole za mladoletnega učenca - izvajanje nadzorstva šole - poškodba učenca pri nogometu - poškodba učenca v šoli
Nogomet je igra neizbežnih telesnih kontaktov, ki jih ni mogoče preprečiti, kar pomeni, da je v veliki meri glede nastanka možnih poškodb tudi nepredvidljiva. Določba 144. člena OZ sicer izhaja iz obstoja krivdne odgovornosti šole, vendar se šola lahko ekskulpira, če dokaže, da je nadzorstvo opravila na način, kakor je treba, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Če je do poškodbe prišlo pri preigravanju napadalca in golmana, ki ni pomenilo večje objestnosti v nasprotju s športno igro, takšne poškodbe tudi skrbno nadzorstvo ne bi moglo preprečiti.
POMORSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0003789
PZ člen 838, 838/2, 953, 953/2. ZIZ člen 9, 9/1, 38, 38/2. ZPP člen 270, 270/3.
sklep o naložitvi plačila predujma – vzdrževanje posadke – posledice neplačila predujma – pravica do pritožbe
Pri posledicah neupoštevanja odločitve sodišča o naložitvi plačila predujma so pomembne razlike: če v pravdnem postopku predujem ni plačan, se pravdno dejanje (npr. predlagani dokaz) ne izvede, vendar pa se postopek lahko (vsebinsko) vseeno zaključi. Če pa v izvršilnem postopku oz. v postopku zavarovanja predujem za stroške izvršilnih dejanj ni plačan, sodišče ustavi izvršbo (2. odst. 38. čl. ZIZ). Glede na to bi bilo treba v zvezi s sklepom o naložitvi plačila predujma upoštevati 1. odst. 9. čl. ZIZ.
Če na toženi ali tožeči strani nastopajo enotni sosporniki, se šteje terjatev za solidarno, če je v izvršilnem naslovu navedeno, da je ena stran dolžna povrniti stroške. V izreku ni nujen izraz nerazdelno.
taksna obveznost - nadaljevanje izvršbe - dodatno izvršilno sredstvo
Predhodna določba 65. člena ZIZ-E se nanaša le na postopek izvršbe in zavarovanja, medtem ko na obveznost plačila sodnih taks nima vpliva. Plačilo sodnih taks v izvršilnem postopku je pred sprejetjem ZIZ-E urejal ZST (Ur.l. RS, št. 20/64), za prehodno obdobje od 1.1.2008 do uveljavitve novega Zakona o sodnih taksah dne 1.10.2008 pa velja določba 75. člena ZIZ-E.
Položaji, ko dolžnik dolguje dobaviteljem, so po temelju različni od položajev, ko dolžnik dolguje upravniku. Gre namreč za drugačno pravno podlago obligacijskega razmerja ter drugačnega upnika, kar pogojuje tudi različen zastaralni rok terjatve. Ko dolžnik dolguje obratovalne stroške upravniku, je to iz razloga, ker je ta zanj izpolnil njegovo zakonsko obveznost, medtem ko dobavitelju dolguje na podlagi konsenzualnega pravnega posla. Glede na takšno različnost dolžniških položajev bi bil zato enak zastaralni rok tudi nepravičen.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106, 106/5. ZPP člen 411, 411/1, 411, 411/1.
stiki pod nadzorom - psihična obremenitev
Če se poskus stikov pod nadzorstvom CSD izjalovi ter predstavlja za otroke izrazito psihično obremenitev, je treba režim stikov spremeniti. Če ne gre drugače, jih je treba ukiniti.
ZGD-1 člen 50, 256, 273, 276. ZPP člen 180, 180/3.
sodno imenovanje člana nadzornega sveta - predpostavke za imenovanje - prenehanje članstva po samem zakonu - preizkus utemeljenosti zahtevka
Sodišče je dolžno utemeljenost zahtevka predlagatelja preizkusiti po vseh pravnih podlagah, ki so na voljo, vendar pa je pri tem vezano na trditveno podlago predlagatelja.
odškodnina - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - kršitev pravice
Zakonsko določeni okvir za odmero odškodnin za kršitve pravice do sojenje brez nepotrebnega odlašanja narekuje umestitev vsake takšne kršitve v ta okvir, kjer so najvišje odškodnine namenjene najhujšim oblikam kršitev, najnižje pa najblažjim oblikam takšne kršitve.