ZPP člen 442, 457, 458, 442, 457, 458. OZ člen 15, 22, 25, 82, 1050, 1051, 1054, 15, 22, 25, 82, 1050, 1051, 1054.
sklenitev pogodbe - ponudba - poravnava - razlaga pogodbe - spor majhne vrednosti - obseg preizkusa pritožbe
Ne gre za spor majhne vrednosti kljub izpolnjenemu pogoju glede višine zahtevka. Iz spisa namreč ni razvidno, da bi postopek pred prvim sodiščem tekel po določbah 442. člena ZPP in naslednjih. Stranke so bile le z vabilom na glavno obravnavo opozorjene na omejene procesne pravice. Ostala posebna procesna pravila za tovrstne spore niso bila spoštovana. Sodba ni bila razglašena takoj ob koncu glavne obravnave, stranke pa niso bile ne ob razglasitvi ne v pisnem odpravku sodbe pravilno poučene, pod katerimi pogoji se lahko pritožijo (3. in 4. odstavek 458. člena ZPP) in o krajšem osem dnevnem pritožbenem roku. Napačni pravni pouk o pravici do pritožbe ne sme škoditi stranki, ki se ravna po njem. Zato pritožniku ni mogoče odreči obravnave njegove pritožbe na drugi stopnji v okviru vseh pritožbenih razlogov, ki jih uveljavlja, torej tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je drugače v sporih majhne vrednosti izključeno.
Tako Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) kot Stvarnopravni zakonik (SPZ), sta enako določala način pridobitve služnostne pravice. Služnostna pravica predstavlja omejitev lastninske pravice, zato zakon izrecno določa, na kak način se takšna pravica pridobi. 51. čl. ZTLR določa, da se stvarna služnost ustanovi s pravnim poslom ali z odločbo državnega organa ali pridobi s priposestvovanjem. Enako določa 211. čl. SPZ, ki namesto priposestvovanja uporablja pojem zakona. To so edini načini, po katerih lahko služnostni upravičenec pridobi služnostno pravico. Torej bi se lahko toženka v tem postopku uspešno branila le s tem, da bi dokazala, da je ali služnostno pravico priposestvovala ali jo pridobila na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V kolikor bi zatrjevala, da je to pravico pridobila na podlagi pravnega posla pa se ne more sklicevati na ustno sklenjeni pravni posel, saj 52. čl. ZTLR določa, da se na podlagi pravnega posla pridobi stvarna služnost z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen način, ki ga določa zakon.
kazenske točke – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Obdolžencu, ki je prekršek storil z motornim vozilom, za vožnjo katerega je potrebno vozniško dovoljenje H kategorije, preneha veljati vozniško dovoljenje za vse kategorije motornih vozil, za katere je obdolženec imel vozniško dovoljenje na dan 6. avgusta 2008, ko je storil obravnavani prekršek.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri sankcij uporabilo določbo šestega odstavka 26. čl. ZP-1, veljavno v času storitve prekrška, ter obdolžencu znižalo globo in kazenske točke izpod minimalno predpisanih za očitani prekršek. Sodišče prve stopnje je omilitev sankcij utemeljilo z razlogi, da je obdolženec strokovni pregled odklonil, ker je pričel s terapijo antibiotikov, ker iz njegovega obnašanja po storjenem prekršku izhaja, da je utemeljeno pričakovati, da prekrškov ne bo ponavljal, ter njegovih osebnih in premoženjskih razmer. Sodišče druge stopnje se pridružuje oceni pritožnice, da gre le za pavšalne okoliščine, povsem neobrazložene oziroma konkretizirane, ki po svoji vsebini ne izpolnjujejo niti kriterijev za splošne olajševalne okoliščine, zlasti pa ne za posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev sankcij izpod minimalno predpisanih.
ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje po pravilih nepravdnega postopka
V obravnavani zadevi je sicer jasno, da želijo tožniki uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem na stavbi, na kateri je potrebno še vzpostaviti etažno lastnino. Vendar se pri tem izrecno sklicujejo na obstoj pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, pri kateri sta zemljiškoknjižno vpisani toženki kot solastnici.
V sporih zaradi motenja posesti je poleg vprašanja, ali je bil tožnik pred motenjem posestnik, ter vprašanja, ali je bila posest res motena in ali je tožena stranka tista, ki je motila posest, potrebno obravnavati tudi vprašanje, ali dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in ali je to dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takšnimi dejanji in ravnanji, ki so v nasprotju s pozitivnimi predpisi in pravnim redom. Ne drži, da pravnomočno gradbeno dovoljenje v obravnavani zadevi ne izključuje protipravnosti.
pasivna legitimacija - označba stranke - izrek sodbe
Ker je bilo vsem udeležencem v sporu ves čas postopka jasno, na koga se tožba nanaša, in ker se je toženec postopka udeleževal, s čimer je tudi sam prispeval k pomanjkljivi označbi tožene stranke, je napako v zapisu njenega imena mogoče popraviti še v fazi izvršbe. Takšne tožbe zato ni neutemeljena iz razloga pomanjkanja pasivne legitimacije.
sprememba delodajalca – direktno sodno varstvo – predhodni postopek pri delodajalcu – zavrženje tožbe
Tožnica bi morala, da bi bila njena tožba zoper drugotoženo stranko kot delodajalca prevzemnika dopustna, predhodno vložiti zahtevo za odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti, saj direktno sodno varstvo v primeru, ko delodajalec prevzemnik krši delovno pravne predpise, ni predvideno. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je tožnica tožbo vložila tudi zoper delodajalca prenosnika, pri katerem ji je delovno razmerje prenehalo.
Z določbo 73. člena ZDR je zakonodajalec vzpostavil institut solidarne obveznosti delodajalca prenosnika in delodajalca prevzemnika za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa in nastale zaradi prenosa. To pomeni, da bo lahko tožnik zahteval izpolnitev takšne terjatve od katerekoli izmed toženih strank, ki bi jo sam izbral, svojo terjatev pa bo kljub temu lahko dobil poplačano le enkrat, saj bo, če bo ena od toženih strank v celoti izpolnila obveznost, druga tožena stranka ugovarjala, da je solidarna obveznost prenehala.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106, 106/5. ZPP člen 411, 411/1, 411, 411/1.
stiki pod nadzorom - psihična obremenitev
Če se poskus stikov pod nadzorstvom CSD izjalovi ter predstavlja za otroke izrazito psihično obremenitev, je treba režim stikov spremeniti. Če ne gre drugače, jih je treba ukiniti.
ustavitev izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi - pravočasnost predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Kadar sodišče ustavi izvršbo ne more več na predlog, ki ga je podal v pritožbi zoper sklep o ustavitvi, dovoliti nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom.
ZIZ člen 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/4. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2007) člen 18, 18/1.
preverjanje podatkov o dolžniku - popolnost predloga za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje v postopku izdaje sklepa o izvršbi podatkov o dolžniku ne preverja po uradni dolžnosti, temveč izda sklep o izvršbi na podlagi tistih podatkov, ki jih v predlogu navede upnik.
uveljavljanje ničnosti - ničnostni razlogi - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - nasprotovanje moralnim načelom
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki temelji na potvorjenih dejstvih o dedičih zemljiškoknjižnega lastnika, pri čemer se sklicuje na neobstoječ sklep o dedovanju, vse z namenom, da se prikrajša preostale dediče, je v tem obsegu nična že zaradi nasprotovanja moralnim načelom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007540
URS člen 23, 23/1, 26, 26/1. ZOR člen 154. ZPP člen 318, 318/4.
zamudna sodba – sklepčnost tožbenega zahtevka – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – izgubljeni dobiček
Ne glede na to, da prvostopenjsko sodišče ni primerjalo trajanja postopka s kriteriji, (presoja zapletenosti pravnih in dejanskih vprašanj v posameznem postopku, pomen zadeve za pritožnika ter ravnanje pritožnika v postopku) navedenimi v sodni praksi evropskega sodišča, se sodišče druge stopnje strinja z razlogi v izpodbijani sodbi, da zaradi dolgotrajnih postopkov tožeča stranka ni mogla uporabljati in razpolagati s svojo nepremičnino šest let in pol po vložitvi tožb. S tem je izpolnjen prvi pogoj za obstoj odškodninske obveznosti tožene stranke, to je škodljivo dejstvo protipravnega ravnanja sodišča v smislu 26. člena v zvezi s 23. členom Ustave.
Dokaz z zaslišanjem strank je "enoten dokaz", kar pomeni, da mora sodišče v mejah dolžnosti iz 261. člena v zvezi z 258. členom ZPP zagotoviti obojestranskost zaslišanja, ki naj s kontradiktorno osvetlitvijo spornih dejstev zagotovi kvaliteto takšnega dokaza, ki je sicer po naravi stvari podvržen izjemni subjektivnosti. Takšna dolžnost sodišča še posebej velja v primerih, kakršen je obravnavani, ko stranki ne predlagata zgolj svojega zaslišanja, temveč izrecno zaslišanje "strank".
ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 177, 177/1, 177/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor
Na zakonitost ravnanja tožene stranke pred podajo odpovedi ne vpliva dejstvo, da je tožnika seznanila s tem, da poteka zagovor v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. To namreč ne pomeni, da ne bi smela naknadno, ko je ugotovila, da so podani pogoji za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, podati redne odpovedi.
vknjižba lastninske pravice - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Pomanjkljivost, ki se nanaša na listino, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis (manjka navedba identifikacijskega znaka, s katerim je nepremičnina, ko gre za etažno lastnino, vpisano v zemljiški knjigi) ni mogoče odpraviti s pozivom na dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga, zato bo morala predlagateljica poskrbeti za ustrezno dopolnitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom, ki bo ustrezalo pravilom ZZK-1 in SPZ.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/5. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo člen 43, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nedoseganje norme – ustreznost norme
Ker tožnica ni dosegala norme s tem, da dela ni opravljala v celoti, je kršila obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, kljub temu da je bila norma glede na določbe panožne kolektivne pogodbe neustrezna, saj je ni dosegalo niti 2/3 zaposlenih pri toženi stranki. Takšna kršitev obveznosti po pogodbi o zaposlitvi lahko – razen če je tožnica za neopravljanje dela imela opravičljiv razlog – pomeni podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.