ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda
Ker tožena stranka kljub tožnikovemu klicu ni zagotovila pomoči pri premikanju kopirnega stroja, ki ga je bilo treba premakniti zaradi dobave blaga v skladišče, tako da je tožnik kopirni stroj premikal sam, je za škodo, ki jo je pri tem utrpel, krivdno odgovorna.
Tako Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) kot Stvarnopravni zakonik (SPZ), sta enako določala način pridobitve služnostne pravice. Služnostna pravica predstavlja omejitev lastninske pravice, zato zakon izrecno določa, na kak način se takšna pravica pridobi. 51. čl. ZTLR določa, da se stvarna služnost ustanovi s pravnim poslom ali z odločbo državnega organa ali pridobi s priposestvovanjem. Enako določa 211. čl. SPZ, ki namesto priposestvovanja uporablja pojem zakona. To so edini načini, po katerih lahko služnostni upravičenec pridobi služnostno pravico. Torej bi se lahko toženka v tem postopku uspešno branila le s tem, da bi dokazala, da je ali služnostno pravico priposestvovala ali jo pridobila na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V kolikor bi zatrjevala, da je to pravico pridobila na podlagi pravnega posla pa se ne more sklicevati na ustno sklenjeni pravni posel, saj 52. čl. ZTLR določa, da se na podlagi pravnega posla pridobi stvarna služnost z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen način, ki ga določa zakon.
ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje po pravilih nepravdnega postopka
V obravnavani zadevi je sicer jasno, da želijo tožniki uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem na stavbi, na kateri je potrebno še vzpostaviti etažno lastnino. Vendar se pri tem izrecno sklicujejo na obstoj pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, pri kateri sta zemljiškoknjižno vpisani toženki kot solastnici.
kazenske točke – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Obdolžencu, ki je prekršek storil z motornim vozilom, za vožnjo katerega je potrebno vozniško dovoljenje H kategorije, preneha veljati vozniško dovoljenje za vse kategorije motornih vozil, za katere je obdolženec imel vozniško dovoljenje na dan 6. avgusta 2008, ko je storil obravnavani prekršek.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri sankcij uporabilo določbo šestega odstavka 26. čl. ZP-1, veljavno v času storitve prekrška, ter obdolžencu znižalo globo in kazenske točke izpod minimalno predpisanih za očitani prekršek. Sodišče prve stopnje je omilitev sankcij utemeljilo z razlogi, da je obdolženec strokovni pregled odklonil, ker je pričel s terapijo antibiotikov, ker iz njegovega obnašanja po storjenem prekršku izhaja, da je utemeljeno pričakovati, da prekrškov ne bo ponavljal, ter njegovih osebnih in premoženjskih razmer. Sodišče druge stopnje se pridružuje oceni pritožnice, da gre le za pavšalne okoliščine, povsem neobrazložene oziroma konkretizirane, ki po svoji vsebini ne izpolnjujejo niti kriterijev za splošne olajševalne okoliščine, zlasti pa ne za posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev sankcij izpod minimalno predpisanih.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/5. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo člen 43, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nedoseganje norme – ustreznost norme
Ker tožnica ni dosegala norme s tem, da dela ni opravljala v celoti, je kršila obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, kljub temu da je bila norma glede na določbe panožne kolektivne pogodbe neustrezna, saj je ni dosegalo niti 2/3 zaposlenih pri toženi stranki. Takšna kršitev obveznosti po pogodbi o zaposlitvi lahko – razen če je tožnica za neopravljanje dela imela opravičljiv razlog – pomeni podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Različni pritiski, ki jih je tožena stranka vršila nad tožnico (poizkus razporeditve na nižje delovno mesto, ocena neuspešnosti, nižanje plače, očitanje odgovornosti za inventurni manjko, pritisk na lečečo zdravnico), predstavljajo nedopustno ravnanje in je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnica utrpela, odgovorna. Pri tem ni potrebno, da bi bilo njeno psihično ravnovesje porušeno do te mere, da bi potrebovala pomoč psihiatra.
vpis v zemljiško knjigo - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi
Ugotovitev obstoja dejanske in pravne ovire, ki sodišču onemogoča nadaljevanje izvršbe, zaradi dispozitivne narave izvršilnega postopka sodišču nalaga, da upnika pozove na odpravo teh ovir oz. podajo drugih predlogov za uspešno nadaljevanje izvršbe. Če se upnik na tak poziv sodišča ne odzove, sodišče izvršbo ustavi in razveljavi opravljena izvršilna dejanja (čl. 76/II ZIZ).
ZGD-1 člen 50, 256, 273, 276. ZPP člen 180, 180/3.
sodno imenovanje člana nadzornega sveta - predpostavke za imenovanje - prenehanje članstva po samem zakonu - preizkus utemeljenosti zahtevka
Sodišče je dolžno utemeljenost zahtevka predlagatelja preizkusiti po vseh pravnih podlagah, ki so na voljo, vendar pa je pri tem vezano na trditveno podlago predlagatelja.
dedovanje - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - upoštevanje daril - obračunska vrednost zapuščine - napotitev na pravdo - izračun nujnega deleža
Če med dediči ni soglasja o tem, kolikšen del sporne nepremičnine je zakonita dedinja od zapustnika v času njegovega življenja pridobila neodplačno, torej kolikšen del te nepremičnine predstavlja darilo, zapuščinsko sodišče ne more ugotovitvi obračunske vrednosti zapuščine in izračunati nujnih deležev ter ugotoviti, ali so bili ostali zakoniti dediči prikrajšani. V primeru spora o tem dejstvu mora zapuščinsko sodišče tistega dediča, čigar pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo, da se ugotovi, kakšen delež sporne nepremičnine je bil (ne)odplačno pridobljen.
odškodnina - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - kršitev pravice
Zakonsko določeni okvir za odmero odškodnin za kršitve pravice do sojenje brez nepotrebnega odlašanja narekuje umestitev vsake takšne kršitve v ta okvir, kjer so najvišje odškodnine namenjene najhujšim oblikam kršitev, najnižje pa najblažjim oblikam takšne kršitve.
uveljavljanje ničnosti - ničnostni razlogi - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - nasprotovanje moralnim načelom
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki temelji na potvorjenih dejstvih o dedičih zemljiškoknjižnega lastnika, pri čemer se sklicuje na neobstoječ sklep o dedovanju, vse z namenom, da se prikrajša preostale dediče, je v tem obsegu nična že zaradi nasprotovanja moralnim načelom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0007540
URS člen 23, 23/1, 26, 26/1. ZOR člen 154. ZPP člen 318, 318/4.
zamudna sodba – sklepčnost tožbenega zahtevka – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – izgubljeni dobiček
Ne glede na to, da prvostopenjsko sodišče ni primerjalo trajanja postopka s kriteriji, (presoja zapletenosti pravnih in dejanskih vprašanj v posameznem postopku, pomen zadeve za pritožnika ter ravnanje pritožnika v postopku) navedenimi v sodni praksi evropskega sodišča, se sodišče druge stopnje strinja z razlogi v izpodbijani sodbi, da zaradi dolgotrajnih postopkov tožeča stranka ni mogla uporabljati in razpolagati s svojo nepremičnino šest let in pol po vložitvi tožb. S tem je izpolnjen prvi pogoj za obstoj odškodninske obveznosti tožene stranke, to je škodljivo dejstvo protipravnega ravnanja sodišča v smislu 26. člena v zvezi s 23. členom Ustave.
POMORSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0003789
PZ člen 838, 838/2, 953, 953/2. ZIZ člen 9, 9/1, 38, 38/2. ZPP člen 270, 270/3.
sklep o naložitvi plačila predujma – vzdrževanje posadke – posledice neplačila predujma – pravica do pritožbe
Pri posledicah neupoštevanja odločitve sodišča o naložitvi plačila predujma so pomembne razlike: če v pravdnem postopku predujem ni plačan, se pravdno dejanje (npr. predlagani dokaz) ne izvede, vendar pa se postopek lahko (vsebinsko) vseeno zaključi. Če pa v izvršilnem postopku oz. v postopku zavarovanja predujem za stroške izvršilnih dejanj ni plačan, sodišče ustavi izvršbo (2. odst. 38. čl. ZIZ). Glede na to bi bilo treba v zvezi s sklepom o naložitvi plačila predujma upoštevati 1. odst. 9. čl. ZIZ.
delo preko polnega delovnega časa – sindikalni zaupnik
Tožena stranka tožniku dela preko polnega delovnega časa ni odredila, ampak ga je opravljal zaradi preobilice dela, in ker mu je za opravo dela ponudila ponudila delavko v administrativno pomoč, ki jo je tožnik neupravičeno odklonil, tožnik ni upravičen do plačila ur opravljenih preko polnega delovnega časa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – racionalizacija poslovanja
Ukinitev določenega oddelka oziroma sektorja zaradi racionalizacije poslovanja je poslovna odločitev delodajalca in hkrati predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Dokler terjatev upnika ni v celoti poravnana, je izvršilno sodišče dolžno opravljati izvršbo s predlaganimi in dovoljenimi sredstvi izvršbe. Zato so izvršilni stroški, ki nastanejo do dokončnega poplačila upnika, praviloma potrebni za izvršbo.
Pravdne stranke imajo do konca prvega naroka možnost, da postavijo ustrezne trditve in zanje predlagajo dokaze, zato opustitev navedb določenih trditev v dokumentih pred pravdo (prijava poškodbe pri delu, zahtevek zavarovalnici) na dokazno presojo v tožbi podanih trditev ne more vplivati.
pasivna legitimacija - označba stranke - izrek sodbe
Ker je bilo vsem udeležencem v sporu ves čas postopka jasno, na koga se tožba nanaša, in ker se je toženec postopka udeleževal, s čimer je tudi sam prispeval k pomanjkljivi označbi tožene stranke, je napako v zapisu njenega imena mogoče popraviti še v fazi izvršbe. Takšne tožbe zato ni neutemeljena iz razloga pomanjkanja pasivne legitimacije.