spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - sosporniki
Pravila o postopku o gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP kot sosporniki iz 1. točke 1. odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda
Pri izdaji regulacijske odredbe je treba celovito tehtati položaj obeh pravdnih strank, ta pa vključuje tudi upoštevanje morebitnih posledic opustitve varovanja. Celovita ocena okoliščin na strani tožeče in tožene stranke ne utemeljuje izdaje začasne odredbe in ni tehtnih razlogov, da bi sodišče brez kontradiktornega postopka že v tej fazi postopka izdalo začasno odredbo, s katero bi dejansko že ugodilo tožbenemu zahtevku.
Začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V teh primerih je treba restriktivno tolmačiti pojem "težko nadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov ene in druge stranke zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.
izpodbijanje sklenjene sodne poravnave - razveljavitev sodne poravnave - sila - zvijača - grožnja - opozorilo na stroškovne posledice pravde
Opozorilo na stroškovne posledice pravde ni grožnja, ki bi jo lahko opredelili kot silo ali zvijačo, zlasti, ker je prvi tožnik sodno poravnavo sklepal v prisotnosti svoje pravne pooblaščenke.
vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu - vknjižba lastninske pravice - načelo formalnosti postopka
Zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka pravnih dejstev, ki so pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, v zemljiškoknjižnem postopku ni dovoljeno dokazovati s katerimikoli dokaznimi sredstvi, s katerimi se sporna dejstva lahko dokazujejo po splošnih pravilih pravdnega postopka, ampak samo z listinami, ki dokazujejo pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki je predmet vpisa in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom (29. člen ZZK-1). Smiselno enako pravilo velja tudi za dokazovanje pravnih dejstev, ki se vpišejo v zemljiško knjigo. Povedano pomeni, da pravilnosti izdaje sklepa v izvršilnem postopku zemljiškoknjižno sodišče samo ne more presojati, prav tako tudi ne morebitnih nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v izvršilnem postopku.
ZTLR člen 54, 54/1, 54, 54/1, 54, 54/1. ZPP člen 8, 8. SPZ člen 222, 223, 222, 223.
obseg služnosti - služnost hoje in vožnje - služnost vožnje s kmetijsko mehanizacijo - potrebnost služnosti - koristnost služnosti - prenehanje služnosti - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti
Izvrševanje služnosti je lahko dejansko ali pravno.
Prenehanja služnosti po 222. členu SPZ zaradi nekoristnosti oziroma bistvenih sprememb okoliščin toženec ne more doseči z ugovorom, temveč zgolj s tožbo oziroma ustrezno postavljenim oblikovalnim zahtevkom (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča Slovenije, opr. št. II Ips 112/85 z dne 6.6.1985, saj se ureditev po SPZ glede zahteve za prenehanje služnosti ne razlikuje od ureditve po ZTLR).
Zmanjšanja koristnosti ni šteti za razlog, iz katerega je mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSL0053895
ZTLR člen 43, 43. ZOR člen 210 - 219, 210 - 219. ZNP člen poglavje 13, poglavje 13. ZIZ člen 17, 17. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/5, 214, 224, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-12, 142, 142/3, 142/4, 142/5, 214, 224, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-12. SPZ člen 100, 100.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - sporazum o delitvi - varstvo solastnine - navajanje dejstev in dokazov - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - substancirano prerekanje navedb nasprotne stranke - priznana dejstva - sistem afirmativne litiskontestacije - zavrnitev dokazov - fikcija vročitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Solastnik lahko zahteva izročitev dela solastne nepremičnine (pars pro diviso) od drugega solastnika na podlagi 43. čl. ZTLR (100. čl. SPZ) le, če je solastna stvar že razdeljena med solastnike glede uporabe in posesti.
V sistemu afirmativne litiskontestacije, ki velja v našem pravnem sistemu, sodišče upošteva le obrazloženo (substancirano) prerekanje navedb nasprotne stranke. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - temelj za prenos lastninske pravice - veriga prenosov
Ob odločanju o predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin in vpisu lastninske pravice na podlagi vzpostavljenih listin mora zemljiškoknjižno sodišče presojati, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vpis lastninske pravice na predlagatelja postopka (2. točka 1. odstavka 234. člena ZZK-1).
Ta pogoj ni izpolnjen, če iz navedb predloga in priloženih listin ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi bil temelj za prenos lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika na naslednjega v verigi prenosov.
ZOR člen 614, 615, 616, 617, 618, 619, 621, 621, 614, 615, 616, 617, 618, 619, 621, 621.
odgovornost za stvarne napake - nepravilna izpolnitev pogodbe - neustrezna kakovost dela - obvestiti o napakah - manjvrednost del
Tožniku ni možno naprtiti odgovornosti, da bi moral pred prevzemom dela toženo stranko opozoriti na napake del, ki jih je pred tem opravil nekdo tretji, niti ni možno od tožnika zahtevati, da bi moral iz tega razloga odkloniti opravo svojega dela. Zaradi napake tretjega je neuporabno zgolj njegovo delo, ne pa tudi delo tožnika.
ZSG člen 50, 50. ZSR člen 5, 5/1, 6, 6/1, 5, 5/1, 6, 6/1, 5, 5/1, 6, 6/1. SPZ člen 92, 99, 100, 105, 105/3, 92, 99, 100, 105, 105/3. SZ-1 člen 18, 19, 18, 19.
skupni del večstanovanjske hiše - etažni lastnik - vrnitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem
Toženec kot eden od solastnikov strehe ta skupni del uporablja na način, ki onemogoča druge etažne lastnike. Okoliščina, da je le iz njegovega stanovanja urejen izhod na teraso, na odločitev ne more imeti vpliva. Toženec ni odvzel sporne strehe in tudi tožnik ni upravičen zahtevati izročitev strehe v posest njemu, zato v obravnavanem primeru ni možen vrnitveni zahtevek v smislu 92. člena SPZ. Toženec uporablja solastno stvar v nasprotju z določbo 19. člena SZ-1 in določbo 3. odstavka 105. člena SPZ, zato ima tožnik pravno varstvo po 99. členu SPZ.
opravljanje pravdnih dejanj osebno ali po pooblaščencu - pooblastilo - vsebina pooblastila - vročanje sodnih pisanj
V pravdnem postopku se lahko stranka odloči, ali bo procesno dejanje opravljala sama ali preko pooblaščenca. Če se odloči za zastopanje po pooblaščencu, ga mora za zastopanje v konkretni pravdi pooblastiti s pisnim pooblastilom. Iz njega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na procesna dejanja, torej da naj sodišče in nasprotnik sprejmeta procesna dejanja pooblaščenca tako, kot bi jih opravil sam pooblastitelj.
ZPP člen 212, 286, 286/1, 286/2, 212, 286, 286/1, 286/2.
trditveno in dokazno breme - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Dokazni predlog tožeče stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožene stranke. Tožena stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 923/2006 z dne 4.10.2007), zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama tožena stranka navedla že na prvem naroku.
Prav tako je nesprejemljivo, da bi tožena stranka lahko vztrajala na izvedbi dokazov, ki jih je v svojo korist oziroma za potrditev svojih (pravočasnih) trditev navedla samo nasprotna stranka.
Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja. Ker pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi ugotovi, da tožnik v tožbi ne zatrjuje, da bi skrbstveni organ neresnično ugotovil dejstva v zapisniku, je tožba nepopolna in je ni možno obravnavati, v posledici česar jo je potrebno vložniku vrniti v popravo v določenem roku.
Pri pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem se sodno varstvo zagotavlja z institutom ugotovitvene tožbe, ne pa z zahtevkom na izstavitev listine, ki ga lahko uveljavlja le tisti, ki zatrjuje pravnoposlovno razpolaganje s pravicami.