oprostitev plačila sodnih taks – povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Oprostitev stranke plačila sodnih taks v ničemer ne posega v pravni položaj nasprotne stranke. Če slednja v postopku uspe, ima pravico do povrnitve stroškov od stranke, ki v postopku ni uspela in to ne glede na to, ali je bila ta stranka oproščena plačila sodnih taks ali ne.
neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - izpodbojnost pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - odobritev centra za socialno delo
V skladu z določbo 86. člena OZ pomeni ničnost najhujšo sankcijo, ki se uporabi v primeru, če namen kršenega predpisa ne odkazuje na kakšno milejšo sankcijo. V konkretnem primeru je sporno pogodbo podpisala drugotožnica kot skrbnica prvotožnika in je jasno in nedvoumno izrazila voljo obeh prodajalcev, da se odsvaja njun 7/8 delež na sporni nepremičnini. Prav ona v svojem imenu in v imenu oskrbovanca sedaj terja ugotovitev ničnosti pogodbe, čeprav je omenjeno pomanjkljivost tudi sama povzročila, ker ni pridobila soglasja centra. Pogodbe pa niti v tem niti v kakšnem drugem postopku nobena od tožečih strank ni izpodbijala s tožbo, s katero bi zahtevala razveljavitev pogodbe. To pa pomeni, da je sporni pravni posel še veljaven, saj gre ob povedanem zgolj za varovanje interesov pogodbenih strank in ne za varovanje splošnega interesa, ki bi lahko privedlo k ugotovitvi, da gre za ničen pravni posel, katerega neveljavnost se lahko uveljavlja brez časovne omejitve.
Le napake v zvezi s sklenitvijo pogodbe oz. njeno vsebino lahko povzročijo ničnost pogodbe.
zaznamba izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi - zemljiškoknjižno stanje v času prejema predloga
Upoštevati je treba zemljiškoknjižno stanje v času prejema predloga za zaznambo sklepa o izvršbi, zato tudi ni moč upoštevati morebitnih sprememb na parcelah v zemljiškem katastru, če te spremembe niso zabeležene v zemljiški knjigi.
Veljavna je samo tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon (gre za formo ad valorem). Glede na to, da priča ni bila prisotna, ko je oporočiteljica podpisovala oporoko in da se na listino kot priča tudi ni podpisala, niso podane predpostavke za veljavnost oporoke po 64. čl. ZD.
ZD člen 136, 136. ZDen člen 80, 80/2, 81, 80, 80/2, 81.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - veljavnost oporočnih razpolaganj glede denacionaliziranega premoženja - pravni učinek dednih izjav, danih pred pravnomočno odločbo o denacionalizaciji - odpoved dedovanju v korist določenega dediča - odstop dednega deleža
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, imajo pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno.
Dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije, imajo pravno veljavo glede denacionaliziranega premoženja, pri čemer je potrebno navedeno besedilo razlagati v časovnem in ne procesnem smislu.
ZIKS člen 145c, 145c. ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.
razveljavitev kazni zaplembe premoženja - vrnitev premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - višina najemnine - vlaganja - skrbnost pri oblikovanju višine najemnine
Pravna narava zahtevkov na podlagi 145c. člena ZIKS je enaka pravni naravi zahtevkov na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji. Gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Pri ugotavljanju te koristi je možnih več izhodišč, ki so odvisni od okoliščin posamičnega primera.
Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali res obstajajo utemeljeni razlogi za to, da se kot podlaga za ugotavljanje koristi vzame tržna najemnina brez upoštevanja vlaganja po 5.10.2000 (upoštevanje vlaganj, ki so bila opravljena pred pravnomočno razveljavitvijo kazni zaplembe premoženja, glede na določbo 145c. člena ZIKS ni mogoče). V novem sojenju bo moralo najprej oceniti, ali je tožena stranka opustila potrebno skrbnost pri oblikovanju višine najemnine, glede na to, da je v 5. členu aneksa najemne pogodbe z dne 16.6.1992 (A8) navedeno, da najemodajalec najemniku ni dolžan povrniti revalorizirane vrednosti vloženih investicij, razen v primeru, če najemodajalec prekine pogodbo brez krivdnega razloga na strani najemnika. Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, namreč zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem. Oceniti bo treba, ali ima po sklenjeni najemni pogodbi (ki učinkuje tudi zoper upravičenca) upoštevajoč tudi višino najemnine, najemnik pravico do povrnitve vlaganj ali ne. Če najemnik te pravice nima, potem bo treba oceniti, ali vrednost vlaganj skupaj s plačano najemnino predstavlja pravično odmeno zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja.
prekluzija tožbenih navedb – dolžnost stranke navesti pravno pomembna dejstva in predlagati pravno pomembne dokaze – nenevarna stvar – nenevarna dejavnost – objektivna odgovornost
Stranke so dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in le glede dejstev, pomembnih za odločitev o utemeljenosti zahtevka se izvajajo dokazi. V našem pravu tako velja načelo dispozitivnosti (glede zahtevka) in razpravno načelo (glede opredelitve dejanske podlage).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056052
ZPP člen 216, 216/1, 317, 216, 216/1, 317. OZ člen 376, 376.
tek zamudnih obresti - prepoved ultra alterum tantum - odmera odškodnine po prostem preudarku - odpoved tožbenemu zahtevku
Če so zapadle, pa neplačane obresti do 31.12.2001 že presegle glavnico, so dne 1.1.2002 z uveljavitvijo OZ na podlagi določbe 376. člena OZ prenehale teči. Obresti, ki so enkrat prenehale teči, ne morejo pričeti teči znova in torej sprememba Obligacijskega zakonika (OZ-A) na odločitev o obrestih ne vpliva.
URS člen 15, 35, 15, 35. OZ člen 134, 134/1, 179, 179/1, 134, 134/1, 179, 179/1.
varstvo osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do duševne integritete - zahteva za prenehanje s kršitvami pravic osebnosti - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti - kršitev osebnostnih pravic - protipravnost kršitve osebnostnih pravic
Vsaka kršitev osebnostnih pravic je že v načelu protipravna. To izhaja iz pravne narave osebnostnih pravic, ki je v njihovi absolutnosti. Protipravnost določenega ravnanja, ki ima sicer značilnosti kršitve osebnostne pravice, je lahko izključena v primerih, navedenih v Ustavi ali zakonu. Po splošnih načelih odškodninskega prava med take razloge sodi tudi privolitev prizadetega. V obravnavanem primeru privolitev pokojne za objavo fotografij ni bila pravno veljavna. Če je tako, njena nična privolitev ni mogla vezati ne tožnikov kot pokojničinih sorodnikov ne tožene stranke, in sicer ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bilo ugotovljeno, da pokojna ni bila sposobna izraziti svoje prave volje in podati veljavnega soglasja za objavo. Nična privolitev nima učinkov. Privolitve umrle ni bilo, po njeni smrti pa je nesporno nista podali niti tožeči stranki. Objavo fotografij brez veljavne privolitve umrle je poseg v njeno integriteto in v duševno integriteto njenih sorodnikov. V okvir pravice posameznika do duševne integritete sodi tudi pravica do pietete - spomina na osebnost umrlega. Ta svojcem dovoljuje spoštovanje in spomin na umrlega v skladu z njihovim prepričanjem in čustvi, ki so ga gojili do njega.
pogodba o naročilu - pogodba v korist tretjega - pogodba o naročilu v korist tretjega - aktivna legitimacija
S pogodbo o naročilu se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Tudi ta pogodba se lahko sklene v korist tretjega, s katero se promitent zaveže promisarju, da bo izpolnil beneficiarju. V takem primeru pridobi benificiar (tretji) lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku (promitentu). Zato je treba za rešitev vprašanja aktivne legitimacije v obravnavanem primeru uporabiti še določila splošnega dela OZ, ki urejajo pogodbo v korist tretjega.
Zavarovalnica se zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči motornega vozila, na katero je vezano to zavarovanje, utrpi zavarovanec kot povzročitelj prometne nesreče. Kaj je prometna nesreča, določa 134. člen ZVCP, lahko pa se pravdni stranki v zavarovalni pogodbi, ki je prostovoljna, dogovorita, da zavarovanje zajema širše situacije. Traktor ni bil v funkciji motornega vozila v prometu, ampak delovnega stroja. Tožnik se je poškodoval pri balinarju sena, zaradi hitrosti in razmer se je traktor prevrnil.
Za AO+ zavarovanje mora biti vzrok za škodo v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik tega vozila. V konkretnem primeru pa je vzrok za poškodbo prevrnitev traktorja pri opravljanju baliranja sena na travniku.
ZTLR člen 20, 20/1, 20, 20/1. ZIZ člen 64, 64/1, 239, 64, 64/1, 239. SPZ člen 49, 49/1, 49, 49/1.
nedopustnost zavarovanja - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost
Tožnica v času toženkinega vpisa zavarovanja še ni pridobila lastninske pravice na stanovanju. S prodajno pogodbo se še ne pridobi lastninske pravice na nepremičnini. Pridobi se jo z vpisom v zemljiško knjigo.
Vprašanje dobrovernosti je pomembno pri originarni pridobitvi lastninske pravice.
Začasnega skrbnika je treba postaviti zaradi zavarovanja zapuščine, saj med dedičema obstajajo spori, tako glede pravice do dediščine, kot glede obsega zapuščine, predvsem pa je izkazano nezaupanje med njima. Zato začasna skrbnica ne more biti dedinja, ampak tretja oseba.
Dedinja v postopku pred prvim sodiščem in v pritožbi ni navajala nobenih drugih razlogov, zaradi katerih S.K. ne bi bil primeren za začasnega skrbnika. V postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile zatrjevane okoliščine, da S.K. ne bi mogel skrbeti za zapuščino v interesu vseh dedičev, zaslišanja začasnega skrbnika ni predlagala nobena stranka, oba dediča pa sta na naroku imela možnost, da se opredelita glede predloga, da se za začasnega skrbnika postavi S.K.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (razpravno načelo). Nič drugače ni, ko gre za izvedbo dokaza z izvedencem; tudi tedaj mora biti dokazni predlog pravočasen (286. čl. ZPP) in ustrezno substanciran. Če temu ni tako, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče (niti preko izvedenca), saj bi s tem kršilo razpravno načelo. Listinsko gradivo mora načeloma priskrbeti stranka, ki se nanjo sklicuje, in ne izvedenec.
ZOR člen 614, 615, 616, 617, 618, 619, 621, 621, 614, 615, 616, 617, 618, 619, 621, 621.
odgovornost za stvarne napake - nepravilna izpolnitev pogodbe - neustrezna kakovost dela - obvestiti o napakah - manjvrednost del
Tožniku ni možno naprtiti odgovornosti, da bi moral pred prevzemom dela toženo stranko opozoriti na napake del, ki jih je pred tem opravil nekdo tretji, niti ni možno od tožnika zahtevati, da bi moral iz tega razloga odkloniti opravo svojega dela. Zaradi napake tretjega je neuporabno zgolj njegovo delo, ne pa tudi delo tožnika.
ZTLR člen 24, 24. SPZ člen 43, 43. ZZK-1 člen 40, 40.
priposestvovanje - izstavitev zemljiškoknjižne listine - gradnja na tujem zemljišču - dogovor o pridobitvi lastninske pravice
Priposestvovanje je pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. Vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja zato ni pogojen s toženčevo voljo oz. njegovim posebnim razpolagalnim dejanjem. Poseben dajatveni zahtevek tožnika, po katerem naj bi mu toženec izstavil ustrezno listino, na podlagi katere se bo lahko vpisal v zemljiško knjigo, zato ni potreben, saj je tožnik pridobil lastninsko pravico že pred njenim vpisom v zemljiški knjigi.