ZD člen 136, 136. ZDen člen 80, 80/2, 81, 80, 80/2, 81.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - veljavnost oporočnih razpolaganj glede denacionaliziranega premoženja - pravni učinek dednih izjav, danih pred pravnomočno odločbo o denacionalizaciji - odpoved dedovanju v korist določenega dediča - odstop dednega deleža
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, imajo pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno.
Dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije, imajo pravno veljavo glede denacionaliziranega premoženja, pri čemer je potrebno navedeno besedilo razlagati v časovnem in ne procesnem smislu.
pogodba o posredovanju - vzpostavitev psihološkega kontakta
Vzpostavitev "psihološkega kontakta" med naročnikom in stranko predstavlja bistveno izpolnitev pogodbe o posredovanju. Vse druge storitve so med strankama lahko dodatno dogovorjene, vendar pa je vzpostavitev "psihološkega kontakta" bistven element tovrstnih pogodb, v odsotnosti tega je zato treba preveriti, ali posel morebiti ne ustreza vsebini kake druge pogodbe.
ZIZ člen 42, 42/2, 42, 42/2. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
potrdilo pravnomočnosti in izvršljivosti
S potekom pritožbenega roka je sodba pravnomočna, zato sodišče ne sme zavrniti predloga tožeče stranke za potrdilo pravnomočnosti sodbe, čeprav ima pomisleke glede popolnosti naziva tožeče stranke, na katero se sodba glasi.
prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev daril - pogodba o preužitku
Glede na aleatornost in odplačno naravo pogodbe o preužitku to, če je preživljanka še nekaj časa po sklenitvi pogodbe lahko v pretežni meri sama skrbela zase in tudi še delala na kmetiji, ne vpliva na odločitev v pravdi za vrnitev "darila" zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog za vrnitev v prejšnje stanje - preložitev naroka - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka
Če sodišče ne ugodi predlogu za preložitev naroka, to ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
škodni dogodek - zavarovalni primer - izključitev zavarovalnega kritja - neuporaba varnostnega pasu - vzročna zveza med izključitvenim razlogom in zavarovalnim primerom - deljena vzročnost - življenjsko in nezgodno zavarovanje
V skladu s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje je izključeno zavarovalno kritje za nezgode "zaradi neuporabe varnostnega pasu med vožnjo". Če tožnik dokaže, da ni povezave med izključitvenim razlogom in zavarovalnim primerom oziroma da je ta povezava le delna, ni mogoče izključiti obveznosti zavarovalnice.
zavarovalnina – vrednost zavarovane stvari – nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je ocenilo kot dokazane obrambne trditve tožene stranke, da je bila ocenjena vrednost zavarovane stvari večja od resnične vrednosti, ker je tožena stranka pojasnila, da je veljalo zavarovanje za primer, če bi do škodnega dogodka prišlo, potem ko bi tožeča stranka zamenjala počeno vetrobransko steklo. Ker ga ni zamenjala, je do škode na steklu ob toči prišlo iz vzroka, ki je obstajal že ob sklenitvi pogodbe. Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da ji je po sklenitvi pogodbe poškodbo na vetrobranskem steklu zamenjala, navaja nova dejstva.
pogodba o naročilu - pogodba v korist tretjega - pogodba o naročilu v korist tretjega - aktivna legitimacija
S pogodbo o naročilu se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Tudi ta pogodba se lahko sklene v korist tretjega, s katero se promitent zaveže promisarju, da bo izpolnil beneficiarju. V takem primeru pridobi benificiar (tretji) lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku (promitentu). Zato je treba za rešitev vprašanja aktivne legitimacije v obravnavanem primeru uporabiti še določila splošnega dela OZ, ki urejajo pogodbo v korist tretjega.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda
Pri izdaji regulacijske odredbe je treba celovito tehtati položaj obeh pravdnih strank, ta pa vključuje tudi upoštevanje morebitnih posledic opustitve varovanja. Celovita ocena okoliščin na strani tožeče in tožene stranke ne utemeljuje izdaje začasne odredbe in ni tehtnih razlogov, da bi sodišče brez kontradiktornega postopka že v tej fazi postopka izdalo začasno odredbo, s katero bi dejansko že ugodilo tožbenemu zahtevku.
Začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V teh primerih je treba restriktivno tolmačiti pojem "težko nadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov ene in druge stranke zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.
povračilo stroškov – stroški prevoza na delo – stroški prehrane – minimum pravic – odpoved pravicam
Iz vsebine pravice do povračila stroškov v zvezi z delom in dejstva, da je zakonodajalec to pravico predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se delavec pravici do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter stroškom prehrane med delom ne more odpovedati.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSL0053895
ZTLR člen 43, 43. ZOR člen 210 - 219, 210 - 219. ZNP člen poglavje 13, poglavje 13. ZIZ člen 17, 17. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/5, 214, 224, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-12, 142, 142/3, 142/4, 142/5, 214, 224, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-12. SPZ člen 100, 100.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - sporazum o delitvi - varstvo solastnine - navajanje dejstev in dokazov - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - substancirano prerekanje navedb nasprotne stranke - priznana dejstva - sistem afirmativne litiskontestacije - zavrnitev dokazov - fikcija vročitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Solastnik lahko zahteva izročitev dela solastne nepremičnine (pars pro diviso) od drugega solastnika na podlagi 43. čl. ZTLR (100. čl. SPZ) le, če je solastna stvar že razdeljena med solastnike glede uporabe in posesti.
V sistemu afirmativne litiskontestacije, ki velja v našem pravnem sistemu, sodišče upošteva le obrazloženo (substancirano) prerekanje navedb nasprotne stranke. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana.
Bistvo darilne pogodbe je namreč v neodplačni naklonitvi določenega premoženja obdarjencu, zaradi česar v nobenem primeru ne more biti podano očitno nesorazmerje med danim in prejetim kot enim bistvenih elementov oderuške pogodbe iz 119. člena OZ.
odgovor na tožbo - zadostno število izvodov - poziv na dopolnitev - zamudna sodba
V primeru, da toženec ne vloži odgovora na tožbo, ne predloži zadostnega števila izvodov odgovora na tožbo, ga sodišče pozove, da to stori v danem roku. Okoliščina, da je prava nevešč, ga ne odvezuje, da odgovora na tožbo ne vloži v zadostnem številu vlog, ob dejstvu, da je bil opozorjen na pravne posledice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053868
ZPPSL člen 140, 144, 144/1. ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 181, 181/1, 181/2. OZ člen 131, 131/2, 179, 182, 964, 965, 965/1, 131, 131/2, 179, 182, 964, 965, 965/1.
ugotovitvena tožba - stečaj - solidarna obveznost tožencev - de minimis non curat praetor
Tožnik ima do drugega toženca, ki je pravna oseba v stečaju, le ugotovitveni zahtevek do stečajne mase. Obveznost tožencev je še vedno solidarna, saj uvedba stečajnega postopka ne vpliva na temeljne posledice pasivne solidarnosti.
Pritožbene navedbe v zvezi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka za plačilo 0,78 EUR je obravnavati po načelu de minimis non curat praetor.
ZDR člen 4, 4/1, 11, 11/2, 16, 42, 204, 204/1, 204/2. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 5.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - zahteva za varstvo pravic - elementi delovnega razmerja - civilnopravna pogodba - plača - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Glede na to, da je tožnik v času, za katerega se je ugotovil obstoj delovnega razmerja, pri toženi stranki opravljal delo za plačilo na podlagi pogodb civilnega prava, je treba pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo bruto plače po višini upoštevati zneske, ki jih je tožena stranka tožniku že izplačala.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da bo celotne kupljene prostore oddajal v poslovne namene, čemur je ustrezal tudi izračun odškodnine. Kasneje je navedel, da je nameraval oddajati v poslovne namene pretežni del nepremičnine, pri čemer pa je njegov izračun vtoževane odškodnine še vedno temeljil na celotni površini kupljenih prostorov. Na podlagi takšnih trditev pa ni mogoče ugotoviti površine, ki naj bi jo tožnik oddajal, in tudi ne preveriti višine vtoževane škode.
Ne gre za kršitev pravice do izjave, če sodišče ni zaslišalo tožnika, ki se kar dvakrat ni odzval sodnemu vabilu.
URS člen 15, 35, 15, 35. OZ člen 134, 134/1, 179, 179/1, 134, 134/1, 179, 179/1.
varstvo osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do duševne integritete - zahteva za prenehanje s kršitvami pravic osebnosti - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti - kršitev osebnostnih pravic - protipravnost kršitve osebnostnih pravic
Vsaka kršitev osebnostnih pravic je že v načelu protipravna. To izhaja iz pravne narave osebnostnih pravic, ki je v njihovi absolutnosti. Protipravnost določenega ravnanja, ki ima sicer značilnosti kršitve osebnostne pravice, je lahko izključena v primerih, navedenih v Ustavi ali zakonu. Po splošnih načelih odškodninskega prava med take razloge sodi tudi privolitev prizadetega. V obravnavanem primeru privolitev pokojne za objavo fotografij ni bila pravno veljavna. Če je tako, njena nična privolitev ni mogla vezati ne tožnikov kot pokojničinih sorodnikov ne tožene stranke, in sicer ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bilo ugotovljeno, da pokojna ni bila sposobna izraziti svoje prave volje in podati veljavnega soglasja za objavo. Nična privolitev nima učinkov. Privolitve umrle ni bilo, po njeni smrti pa je nesporno nista podali niti tožeči stranki. Objavo fotografij brez veljavne privolitve umrle je poseg v njeno integriteto in v duševno integriteto njenih sorodnikov. V okvir pravice posameznika do duševne integritete sodi tudi pravica do pietete - spomina na osebnost umrlega. Ta svojcem dovoljuje spoštovanje in spomin na umrlega v skladu z njihovim prepričanjem in čustvi, ki so ga gojili do njega.
ZPP člen 7, 190, 190/1, 190/2, 285, 7, 190, 190/1, 190/2, 285. SPZ člen 92, 99, 92, 99.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - vrnitev individualne stvari - vrnitvena tožba - vrnitveni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - izpoved stranke - trditve stranke
Kateri tožbeni zahtevek se v konkretnem primeru lahko uveljavi, negatorni ali vrnitveni, je med drugim odvisno od tega, ali ima tožnik stvar v dejanski oblasti ali ne, ali mu je bila stvar odvzeta ali ne. Za negatorno tožbo je bistveno, da tožniku stvar ni bila odvzeta, ampak je zgolj moten v izvrševanju lastninske pravice nad njo. Tožnik je zahteval prenehanje vznemirjanja v lastninski pravici, zatrjeval pa je, da sta si toženki sporni del njegovega zemljišča prilastili, da torej sam nima več oblasti nad njim. Trditve gredo bolj v smeri vrnitvenega zahtevka, zato je bil tožbeni zahtevek glede na postavljene trditve nesklepčen.
Sodišče prve stopnje je z zaslišanjem ugotovilo, da je tožnik obdržal posest na zemljišču, vendar izpoved stranke ne more nadomestiti njenih navedb. Dejstva, odkrita v postopku, ki jih nobena stranka ni zatrjevala, ni mogoče upoštevati.
neveljavnost pogodb - ničnost pogodbe - izpodbojnost pogodbe - pogodba poslovno nesposobne osebe - odobritev centra za socialno delo
V skladu z določbo 86. člena OZ pomeni ničnost najhujšo sankcijo, ki se uporabi v primeru, če namen kršenega predpisa ne odkazuje na kakšno milejšo sankcijo. V konkretnem primeru je sporno pogodbo podpisala drugotožnica kot skrbnica prvotožnika in je jasno in nedvoumno izrazila voljo obeh prodajalcev, da se odsvaja njun 7/8 delež na sporni nepremičnini. Prav ona v svojem imenu in v imenu oskrbovanca sedaj terja ugotovitev ničnosti pogodbe, čeprav je omenjeno pomanjkljivost tudi sama povzročila, ker ni pridobila soglasja centra. Pogodbe pa niti v tem niti v kakšnem drugem postopku nobena od tožečih strank ni izpodbijala s tožbo, s katero bi zahtevala razveljavitev pogodbe. To pa pomeni, da je sporni pravni posel še veljaven, saj gre ob povedanem zgolj za varovanje interesov pogodbenih strank in ne za varovanje splošnega interesa, ki bi lahko privedlo k ugotovitvi, da gre za ničen pravni posel, katerega neveljavnost se lahko uveljavlja brez časovne omejitve.
Le napake v zvezi s sklenitvijo pogodbe oz. njeno vsebino lahko povzročijo ničnost pogodbe.