Pri pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem se sodno varstvo zagotavlja z institutom ugotovitvene tožbe, ne pa z zahtevkom na izstavitev listine, ki ga lahko uveljavlja le tisti, ki zatrjuje pravnoposlovno razpolaganje s pravicami.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0055118
ZOR člen 542, 542/2, 546, 546/2, 550, 551. ZVPot člen 52, 55, 55/2, 56.
pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe o finančnem leasingu - uporaba pravil o prodaji na obroke
Pri obravnavi leasing pogodbe, ki ima elemente prodajne pogodbe, je sodišče dolžno uporabiti kogentne določbe ZOR o varstvu kupca posameznika pri prodaji na obroke in kogentne določbe ZVPot o varstvu potrošnika pri prodaji na obroke.
ZPP člen 183, 319, 339, 339/2-14, 183, 319, 339, 339/2-14. OZ člen 312, 312/2, 312, 312/2.
izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - pobotni ugovor - nasprotna tožba - razlogi o pomembnih dejstvih
Izrek sodbe pri pobotnem ugovoru je tripartiten: najprej se ugotovi obstoj terjatve po tožbi, nato obstoje terjatve iz pobotnega ugovora (največ do višine terjatve po tožbi), nakar se terjatvi pobotata (po stanju, ko sta si obe terjatvi stopili nasproti).
vpis lastninske pravice - izvirnik zasebne listine - zbirka listin
Predlagateljica bi morala v sodno določenem roku, ki je prekluzivne narave, predložiti listine, ki so podlaga za vknjižbo lastninske pravice, ali vsaj navesti, da sta izvirnika listin vložena v določeno zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - neznatna škoda
Strogo upoštevanje stališča, da vsak poseg v tujo lastnino za lastnika predstavlja škodo, ker ga prikrajša v njegovi razpolagalni pravici kot bistvenem elementu lastninske pravice, bi pripeljalo do popolnega izničenja razloga za izdajo začasne odredbe iz 3. odst. 270. člena ZIZ, saj ta v nobenem primeru ne bi bil podan, kadar bi bila kot vrsta začasne odredbe predlagana prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin po 2. točki 271. člena ZIZ. Pri presoji tega zakonsko predvidenega pogoja in vrste začasne odredbe je treba zato upoštevati konkretne okoliščine primera, in sicer v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo v predlogu za izdajo začasne odredbe ponudi upnik.
posojilna pogodba - soglasje izjavljene in dejanske volje - soglasje o predmetu pogodbe
Za nastanek veljavne pogodbe je bistveno, kakšno je bilo soglasje volj pravdnih strank glede bistvenih sestavin pogodbe, med katere sodi tudi višina izročenega denarja ob njenem sklepanju.
invalidnost - invalid III. kategorije - omejitve pri delu - samozaposleni
Tožnica v času do izdaje dokončne odločbe toženca ni bila zmožna za svoje delo, bila pa je zmožna za delo v delokrogu svojega poklica z omejitvami dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega pripogibanja in stalne prisilne drže v polnem delovnem času. Pri njej je bila podana omejena zmožnost za delo, ki je sicer podlaga za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti. Kljub temu pa tožnici ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja, saj je bila v spornem obdobju v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica posameznica.
V Republiki Sloveniji je uradna valuta od 1.1.2007 dalje euro (3. odstavek 2. člena ZUE) in zato tečejo zakonske zamudne obresti od dosojenih eurskih zneskov pred tem datumom od tolarske protivrednosti navedenih zneskov.
sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - preddodelitev otroka - onemogočanje stikov - korist otroka
Na prvem mestu je korist deklice. Ta je varovana v največji meri, če deklici ne bo treba spreminjati okolja, v katerem živi, če mati deklice ne bo zastraševala in pri njej vzbujala odpora do očeta in če bodo stiki še naprej potekali redno. V primeru, če bo mati stike ponovno začela onemogočati, ali bo - kot je navedla izvedenka - pri deklici vzbujala ambivalenco, strah ali neustreznih pričakovanja ter odpor, bodo glede na dosedanji dokazni postopek podani razlogi za takojšnjo odločitev, da se deklico zaupa očetu. Če se mati ob povsem jasnem izvedenskem mnenju, da takšno ravnanje predstavlja psihično nasilje nad otrokom, ne bo v prihodnje vzdržala takšnega ravnanja, bo to jasen znak, da nikakor ni sposobna skrbeti za uveljavljanje otrokovih koristi.
Tožnica s tožbo od tožene stranke zahteva, da z njo sklene prodajno pogodbo. Tožnica bo, če bo pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, le-to pridobila na podlagi pravnega posla, in sicer kupne pogodbe. To pa ni izviren način pridobitve lastninske pravice. Le v tem primeru pa je na podlagi določbe 79. čl. ZZK-1 dopustna zaznamba spora.
URS člen 15, 35, 15, 35. OZ člen 134, 134/1, 179, 179/1, 134, 134/1, 179, 179/1.
varstvo osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do duševne integritete - zahteva za prenehanje s kršitvami pravic osebnosti - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti - kršitev osebnostnih pravic - protipravnost kršitve osebnostnih pravic
Vsaka kršitev osebnostnih pravic je že v načelu protipravna. To izhaja iz pravne narave osebnostnih pravic, ki je v njihovi absolutnosti. Protipravnost določenega ravnanja, ki ima sicer značilnosti kršitve osebnostne pravice, je lahko izključena v primerih, navedenih v Ustavi ali zakonu. Po splošnih načelih odškodninskega prava med take razloge sodi tudi privolitev prizadetega. V obravnavanem primeru privolitev pokojne za objavo fotografij ni bila pravno veljavna. Če je tako, njena nična privolitev ni mogla vezati ne tožnikov kot pokojničinih sorodnikov ne tožene stranke, in sicer ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bilo ugotovljeno, da pokojna ni bila sposobna izraziti svoje prave volje in podati veljavnega soglasja za objavo. Nična privolitev nima učinkov. Privolitve umrle ni bilo, po njeni smrti pa je nesporno nista podali niti tožeči stranki. Objavo fotografij brez veljavne privolitve umrle je poseg v njeno integriteto in v duševno integriteto njenih sorodnikov. V okvir pravice posameznika do duševne integritete sodi tudi pravica do pietete - spomina na osebnost umrlega. Ta svojcem dovoljuje spoštovanje in spomin na umrlega v skladu z njihovim prepričanjem in čustvi, ki so ga gojili do njega.
civilno procesno pravo - stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo
VSL0056079
ZPP člen 128, 339/2-14, 128, 339/2-14. OZ člen 190, 191, 190, 191.
meritorna odločitev - oblika odločbe - upravljanje večstanovanjske hiše - stroški upravljanja - verzija
128. člen ZPP določa, da sodišče izda odločbe v obliki sodbe ali sklepa, o tožbenem zahtevku pa odloči s sodbo. Le v postopku za izdajo plačilnega naloga sodišče izda sklep, s katerim ugodi tožbenemu zahtevku v obliki plačilnega naloga. Predmetni postopek se je začel s predlogom za izvršbo, kateremu je sodišče s sklepom ugodilo, glede na obrazložen ugovor tožencev, pa je ta sklep razveljavilo v izvršilnem dovolilu in odločilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Zato bi moralo sodišče v primeru meritorne odločitve, odločitev sprejeti na podlagi sodbe in ne sklepa.
osebna vročitev - nadomestna vročitev - obvestilo o pošiljki - dva poskusa vročitve - povratnica
S spremembo ZPP (novela ZPP-A iz leta 2002) se je učinkovito uveljavila rešitev, da je pri osebnih vročitvah treba opraviti največ dva poskusa vročitve.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog za vrnitev v prejšnje stanje - preložitev naroka - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka
Če sodišče ne ugodi predlogu za preložitev naroka, to ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
posest - sodno varstvo posesti - ekonomski interes - začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev
Posest je dejanska oblast nad stvarjo, zato zadostuje, da je imel posestnik možnost s stvarjo kadarkoli neovirano razpolagati. Ni mogoče zaključiti, da je posest opustil, ker stvari v določenem obdobju ni tudi dejansko uporabil.
Ekonomski interes v motenjskih sporih je pomemben ob nadaljnjem pogoju, da zaradi posebej neizkazanega ekonomskega interesa tudi ni pravnega interesa za uveljavljeni zahtevek.
odškodninska odgovornost - odmera odškodnine - poškodba vratne hrbtenice - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vprašanje adekvatne vzročnosti pri odškodninskem zahtevku zaradi poškodbe vratne hrbtenice.
Če tožnica na prvi narok za glavno obravnavo ni bila pravilno vabljena, na tem naroku pa je bil prisoten njen pooblaščenec, tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.